Prestižna hrvaška Istra - Cap Aureo v hotelu Grand Park v Rovinju, vinski hotel Meneghetti in vas-hotel San Canzian pri Bujah.
Namesto množičnih gostov, ki si na obali dva meseca kuhajo sami, hrvaška Istra vabi vse leto med oljčnike in vinograde kulinarične goste, ki jim kuhajo vrhunski chefi
Potujeta: Violeta & Uroš Mencinger
Na rivi gostje sicer še vedno naročajo s slik od sonca zbledelih barv na tablah, ki imajo vse enak naslov: ”Turist menu”. Toda sobice v ozkih ulicah Rovinja, v katerih je še vedno babičino pohištvo, je strah, da bodo celo julija in avgusta ostale brez svojih starih gostov, a ne zaradi epidemije, temveč zaradi novih gostov, ki zdaj v Istri vse leto polnijo vile z bazenom. Tja pa jih ne vabijo turistični meniji, temveč znani chefi. V hrvaško Istro se ne gre več na plažo, temveč na degustacijski meni. Nove goste zanima, kako in kaj kuhajo Jeffrey Vella, Dino Galvagno in Damir Pejčinović!
Ko so bili v Premanturi, najjužnejši vasici istrskega polotoka, le štirje kampi in tri ulice mariborskih vikendov, si je vsak večer metanje sladolednih kepic v zrak ogledalo več čeških turistov v belih nogavicah in nemških turistk v vročih hlačkah kot se vsako leto v puljski Areni zbere filmskih navdušencev. Danes, ko ima vasica za celo mesto betonskih apartmajskih blokov in stolpnic, pa je v štirih slaščičarnah in treh pica-gril-fiš gostilnah edino na višku sezone, ki pa je vsako leto kak dan krajša, dovolj gostov, da se edini trgovini v kraju splača biti odprti tudi popoldne. Množičnemu turizmu, ki ga generirajo trije viri v izumiranju – preproste kampe nadomeščajo luksuzni glempingi, sobice z babičinim pohištvom zevajo prazne, slovenske vikende, ki so jih zgradili starši, se otroci trudijo prodati -, so v hrvaški Istri šteti dnevi.
A vsaj tega ni kriva (le) korona. Izkupiček od turizma se v Istri že nekaj let ne meri več po številu gostov, temveč evrov. Premantura ima sicer še vedno Kamenjak, toda Rovinj je dobil Zlati rt, Savudrija Crveni vrh, Barbariga skriti vinski raj sredi oljčnika, iz Slovenije pa cesta čez mejo luksuznega turizma ne usmerja več na ipsilon proti Umagu in Poreču, temveč zavije že pred Bujami v Momjan, ali skoznje do ”izumrle” vasi Mužolini donji. Hrvati množični turizem na istrski obali obvladujejo-omejujejo tako, da notranjost vedno bolj namenjajo izbrancem. Ki jih ne vabijo s sladoledi, temveč s – chefi!