Katalonska krema z ovčjim sirom

Španci najraje končajo obed s katalonsko kremo. Mi pa nismo že za sladko, saj smo šele začeli. Če vam je, torej, katalonska krema, ki ji v južni Dalmaciji pravijo rožata, všeč že na začetku, ko se goste spodobi pozdraviti čim bolj pestro in gostoljubno, kremo naredite na slano. Najlažje to uspe s sirom, najboljše s španskim manchegom, obvezno nekaj mesecev staranim. Če ga ni v vaši trgovini, poiščite nadomestek, a naj ostane ovčji in naj bo trd ter vsaj malo zorjen.

Tapasi doma

Tapasi niso jedi, temveč so način življenja. Gre za družabnost, za pomenek, za filozofijo. Ni bistveno, kaj je na krožniku, temveč je bistveno, da je na krožniku. Ker Španci gredo na tapas, mi pa gremo na kavo … Pa ne oni ne mi tega ne mislimo dobesedno. Tapas je, torej, dejansko izgovor. Za to, da gremo v gostilno. Zato so tapasi gostilniške, ne domače jedi.

Toda takšni majhni prigrizki so vseeno dobrodošli tudi doma. Predvsem na začetku druženja, ko nas je za mizo več kot ponavadi. Potrebno je razvezati jezike, sprostiti zrak in se izkazati kot gostitelj. Zato so tapasi idealni. Tudi zato, ker so v množini. A predvsem, ker so lahko vedno drugačni. Ni nujno, da so pri nas enaki kot v Španiji, in še manj je potrebno, da bi bili doma takšni kot v gostilni.

Španci k tapasom pijejo fino ali kavo. To se pri nas sicer da razumeti tudi po naše, toda vseeno bo boljše, če ostanete pri originalu. Cava je španska penina, z vrenjem v steklenici (šampanjska metoda), fino pa je sherry iz Jereza, ki je vedno suh in vedno alkoholiziran. Zato pa ni en tapa, temveč so trije tapasi. Naredite tris, še z ocvrtki s tuno in s črno polento z rakci.