Pravi kolački za boj proti koroni! Ker so najboljši, če jih spečemo sami in doma! Ker imamo čas, da jih spečemo dovolj, saj so tako sočni, da bodo še jutri in pojutrišnjem! Ker je v njih toliko limone, ki je virus nima rad! Ker popoldan potrebujemo malo sladke spodbude, preden se začnejo večerna poročila! Ker bodo še boljši, ko bomo korono premagali!

Ko je pacan, kot gravlaks, je najboljši le z limono in mlado čebulo, da nič ne zmoti njegovih arom in zorjenega nadokusa. Ko pa je svež, je najboljši čim bolj surov, da ga zmoti čim manj drugih okusov. Slednje ni lahko doseči, saj kuhan ali pečen ni več surov, s tem pa je vedno bolj pust in izsušen. Preveč žagovine, ki so jo imenovali losos, smo že pojedli! Zato smo tukaj združili oboje, najboljše tako od gravlaksa kot od pečenja, za – najboljši učinek. Najprej, torej, v paco, ki pa je hitrejša, nato pa še na vročino, ki pa je…

Narediti maslo je sicer zelo preprosto, prav tako pa je (lahko) tudi hitro. Kdo pa še ni preveč stepal sladke smetane, da se mu je sesirila v maslo?! A takšno maslo ni dovolj dobro za Šolo okusov! Tudi v tem receptu uporabljamo sladko smetano, ki pa jo zakisamo, tako da dejansko naredimo domače maslo iz kisle smetane. Ker sladki smetani dodamo jogurt z živimi in aktivnimi bakterijskimi kulturami (probiotični jogurt), takšno malo ni le bolj zdravo, temveč ima tudi boljši okus. V domači kuhinji na ta način poenostavimo biološko zorenje masla (iz kisle smetane), in na ta način ”na hitro”, oziroma…

Po dveh tednih samoizolacije si moramo dvigniti moralo. Za družinsko mizo je prijetno toplo in skozi okno je zasnežen pogled. Konec marca je kot za novo leto, kajti za kosilo je božična večerja … Tudi tako se branimo pred korono in ostajamo doma ter zdravi! Svinjski file je iz zaloge, ki je čakala praznične dni. Mavrahi so posušeni, saj zunaj sneži. Vitlof je svež, ker v hladilniku dolgo zdrži. Razmere so izredne, kosilo pa je zato posebno. Ne damo se, kajne!

Nov dokaz! Da jemo dolgočasno … Le kdo nima rad motovilca, še posebej domačega, ki zraste na mrazu, ne pa v topli gredi? A le kdo ga ne pripravlja vedno enako?! Ne veš, dokler ne poskusiš nekaj novega. Še dobro, da je Šola okusov, ki ”si upa” sladko zmešati s kislim, kostanje pripraviti v solati in motovilec zabeliti brez bučnega olja.

Pizza je italijanska! Brez skrbi, nočemo jim je vzeti. Zato pa smo testo zanjo raztegnili čisto tanko, da ni pizza, temveč je hrustljavka. Zaradi tega je sicer nekaj bojazni, da bodo jezni Francozi (iz Alzacije), a saj smo si od njihovega ”gorečega kolača”, flammekuechen, sposodili le dno, ne pa tudi obloge. Ta pa je azijska, zato, če že ne moremo zaradi korone potovati, to počnimo vsaj na ta (kuharski) način. Vse to pa je le potrditev, da v današnjem svetu res ni več meja. Če jih ne poznajo virusi, zakaj bi jih mi?!

Lahko je tudi iz velikega modla, kot marmorni šarkelj, da ima le tulec na sredini. A potem se poruši razmerje. Pri kolačkih gre namreč tudi za glazuro, ne le sredico. Čeprav je ta majhen kolač, ki tako prija ob popoldanski kavi ali čaju, posebnež zaradi lešnikovega drobljenca, ki mu sredico hkrati osoči in oskorji. Zaradi tega boste še čez dva dni v dvomih, kdaj je boljši, ko je svež ali že ”zorjen”. K tej lepi lastnosti, ki potrebuje največji pekač s čim več porcijskimi modli, da zaloga kolačkov zdrži vsaj do naslednjega dne, pa pripomore največ glazura iz ganaša (ganache,…

Avstrijski je cesarski, naš pa je praženec … Po svoje to pove, da je za vse, za gospodo in za ta navadne, za gostije in enolončnice, za velike in male jedi. Šmorn je priljubljen! Že kar nekaj časa tudi pri nas, še posebej, odkar je hit velikih ponev, odprtih kuhinj in množičnih prireditev (pred korono). Zato nas je v Šoli okusov tako dolgo razganjalo od radovednosti, dokler ga nismo obrnili na glavo. Kje pa piše, da je šmorn lahko le sladek?! Rezultat je presenetljiv. Kdor ga je že do zdaj imel rad, ga bo poslej lahko jedel dvakrat, slanega za…

To je klasika! Kajti, zakaj bi morali dobre stejke iskati le po gostilnah! Če pa lahko imamo doma vedno le dve uri odtajanja oddaljen kos tistega kosa pečenke, za katerega smo prepričani, da je najboljši, ker res vemo, kdo je bil pastir in kdo mesar, koliko in kako je meso zorelo, kako je temu kosu ime, po tuje in po naše, ter kako in s čim ga bomo pripravili.  Še vegetarijancem se včasih zahoče meso, a oni potem vseeno pojejo le pomfri, mi pa se tolažimo, da poznamo pašnik, na katerem se je govedo paslo. Tudi zato v Šoli okusov…

Velikokrat je najbolj pomemben del kuhanja – nakup. Zato, ker ni dobrega kuharja brez dobrih in pravih sestavin. V koroninem času je nakup sicer otežen, a tokrat ne gre toliko za kakovostno – čeprav v Šoli okusov uporabljamo le piščančje meso iz proste reje! – kot za pravo izbiro. Gre za razmerje belega in temnega mesa. Oziroma, pri teh cmočkih ali polpetih je najboljše, da čim več sočnosti prihaja iz zgornjih in spodnjih beder. Za štedilnikom je potem enostavno. Jurčki so namreč sušeni, saj svežih še ni, zamrznjenih pa se v Šoli okusov izogibamo, zato jih je potrebno le namočiti….

Vzor nam ni bila naša juha, temveč japonska … Oziroma, zaradi vedno enake in iste goveje juhe, smo se odločili, da nekaj naredimo vsaj s kokošjo. In zato smo jo uporabili kot dashi, najprej za osnovo, potem pa za zalivanje. Nastala je enolončnica, ki ni dala novega pomena le kokošji juhi, temveč tudi artičokam. Saj jim je fino trgati liste in jih namakati v omako, toda zakaj jih za spremembo ne bi namočili kar celih?! In zakaj ne bi prihodnjič na podoben način novega smisla dali tudi goveji juhi?!

Katalonska krema (crema catalana) ni creme brulee! Pa tudi ne dalmatinska rožata. Podobnosti sicer obstajajo, toda bolj pomembne so posebnosti. Cremo catalana odlikuje nepogrešljivi okus limonove lupine, ki ga nepogrešljivo sladi opražena cimetova palčka! Zaradi teh značilnosti je crema catalana večna sladica, ne le v Kataloniji ali Španiji, temveč tudi pri vas doma, ko vam je čebulna omaka z jurčki in polento (s klobaso ali brez) tako uspela, da je po njej potrebno postrugati iz nizke skodele še nekaj sladkega. Zato pa ste jo skuhali že dan prej, kajne!

Gnudi niso njoki, ki so narejeni iz krompirjevega testa. Gnudi so cmočki, narejeni iz rikote, ki je narejena iz sirotke. Gnudi tudi niso testenina, ker so le nadev, okrog katerega nič ni. Zato so gnudi predvsem mehki, nežni in voljni! Za to mehkobo pa je potreben pravi recept. Preizkusili smo jih veliko, da smo na koncu sestavili tega, ki je najbolj prilagojen domačemu kuhanju, ima največ možnosti, da vam bo uspel in da bodo jedci na koncu rekli: ”Kako so mehki!”

Je lahko kruh zvezda piknika? Lahko, a šele, ko se ga fino namaže, dobro obloži, hrustljavo zapeče in krepko odlomi, pa še potem ni zvezda v glavni, temveč v stranski vlogi. A brez njega se, res ne da. Zato smo spekli kruh, ki je že narezan, že namazan in že zapečen, zato je že sam zvezdnik, ki mu bo tudi najboljša klobasa (z žara) le spremljava. Pripravite se na to, da bodo vsi hoteli vedeti, kako se to naredi, a ne povejte jim, kako preprosto je, raje se pohvalite: ”Uf, tako je zapleteno, da raje ne poskušaj …” Ni(ma) vsak…

V slaščičarnah, še posebej francoskih, jih je polno. Zato, ker so tako raznoliko obložene, kar krade poglede in otežuje odločitev. Katero izbrati, če pa so vse tako lepe? Potem jih pa kupimo, kajne, preveč. Zakaj bi jih kupovali, če pa jih je tako preprosto speči?! Zdaj imate recept za krhko testo, ki ga morate le čim večkrat ponoviti. Saj ste z njim dobili le prvi predlog za nadev. Drugega pa boste ustvarili že čisto sami….