Potepava se: Violeta & Uroš Mencinger

Južnotirolska vinska dežela

Vinogradniška pergola, značilnost južnotirolskih vinogradov

Eppan je središče južnotirolskega vinogradniškega ipsilona. Čeprav vanj spadajo mesta Bozen, Meran in Brixen ter znane vinske vasi, Tramin, Terlan, Kaltern, Kurtatsch, Margreid, Girlan, St. Pauls, je njegovo središče Eppan, ki nima niti krajevne table. Je pa v središču krakov, ki tvorijo sicer najmanjšo italijansko vinsko deželo, a z največ nagrajenimi vini.

S 300 sončnimi dnevi v letu in blago alpsko-kontinentalno klimo s palmami in jabolki Južna Tirolska ne ponuja svojih gričev pod zobatimi Dolomiti le smučarjem, temveč tudi vinogradom. Ti segajo cel kilometer visoko, kar daje vinom z oznako južnotirolskega kontroliranega porekla (DOC) svetovno prepoznavnost – bolj se klima spreminja, boljša so južnotirolska ”planinska” vina.

Thomas Niedermayr, ekološki vinar

Desni krak južnotirolskega ipsilona je vinogradniško področje Eisacktal (Valle Isarco), v katerega sodita mesti Brixen in Klausen. Levi krak je zahodni Etschtal (Vinschgau, Meran). Spodnji krak je Überetsch z znano vinsko cesto, Strada del Vino. V središču krakov je glavno mesto upravne skupnosti Južne Tirolske Bozen. Kjer se pod mestom začnejo vinogradi, leži idilični Eppan. Njegovi vinogradi “trpijo” pod severnim alpskim vplivom in južnim sredozemskih. Če je Bocen (nemško Bozen, italijansko Bolzano, ladinsko Bulsan ali Balsan) v vročem kotlu eno najbolj vročih italijanskih mest, je le kilometer stran Eppan vinski raj.

Južna Tirolska ima le 1.700 hektarjev vinogradov (Slovenija 15.000), toda kar 5.000 vinogradnikov. Avtohtone sorte so vernatsch, dišeči traminec in lagrein, nagrajena vina so tudi iz sort modri pinot, beli pinot, sauvignon, cabernet sauvignon, merlot. Zaradi velikega števila vinogradnikov, ki obdelujejo zelo majhne vinograde, jih je večina združenih v vinogradniške zadruge; dvanajst največjih obdeluje kar dve tretjini vseh vinogradov.

Eppan, vinsko-kolesarska cesta

Okrog Eppana in jezera Kalterer poteka po južćnem delu Južne Tirolske znana vinska cesta, ki sodi med najlepše v Evropi. Ob njej je kar 70 vinskih kleti. Pot po vinski cesti je najlepša s kolesom, saj asfaltirana in dvosmerna kolesarska pot vodi skozi vinograde.

Vinska cesta povezuje vinogradniške vasi, vinska posestva in sortno raznolikost Južne Tirolske. Okolica Terlana in Eppana slovi po mineralnosti belih vin, v Griesu nastajajo najboljša vina iz avtohtonega lagreina, okrog St. Magdalena pa bolj preprosta, a zato bolj pitna rdeča vina iz ernatscha. Mednarodno znani in nagrajeni modri burgundci prihajajo iz Mazona in Pinzona, Kalterer in Tramin ter okolica jezera ”dišijo” po dišečem tramincu. Polna rdeča vina so iz Kurtatcha, po penečih vinih slovi področje okrog Salurna.

Ni čudno, da so pobude o povezovalni poti med najboljšimi vinorodnimi legami Južne Tirolske nastale že v začetku prejšnjega stoletja. Sprva je bila vinska cesta le kolovoz skozi vinograde, prava turistična cesta pa je nastala v šestdesetih letih, s čimer je ena najstarejših v Evropi. Vanjo so vključeni kraji Andrian, Auer, Bozen, Branzoli, Eppan, Kaltern, Kurtatch, Kurtinig, Margreid, Montan, Nals, Neumarkt, Pfatten, Salurn, Terlan in Tramin.

Grajski hotel Englar

Posebnost južnotirolskega vinogradniškega področja so tudi vinski dvorci – ker se bistveno razlikujejo od francoskih (bordojskih) dvorcev, chateauxov. Južnotirolski dvorci so namreč stari gradiči, v lasti majhnih vinogradnikov, zato se ne ponašajo z luksuzom, prestižem in ekskluzivnostjo, pač pa ”le” z gostoljubjem.

Okolica Bozna je v Evropi področje z največjo ”gostoto” gradov. V srednjem veku so si tukaj plemiške družine zgradile kar 40 poletnih gradov in dvorcev. Od nekaterih so do danes ostale le razvaline, vseeno pa jih je veliko spremenjenih v vinska posestva in hotele.

Dvorec Englar, kmetski raj

Grajski hotel Englar

Kmetski raj, ki te prisili, da se umiriš. Ko strmo prisopihaš iznad idilične vinske vasice St. Michael, te na dvorišču pozdravijo gosi, race, kokoši in njihov petelin, v gradu pa te po strmih stopnicah v eno od osmih soban popelje osebno grofica grofica, tudi zdravnica, Maria Khuen-Belasi, ki skrbi, da se osem dopustniških parov, kolikor je prostora v grajskem opazovalnem stolpu iz poznega srednjega veka, počuti kot v raju. Svoje, seveda, doda še grof, tudi zdravnik, Johannes Khuen-Belasi, ki skrbi, da je vsako leto med 40 tisoč steklenicami grajskega vina tudi nekaj vinskih zmagovalcev.

Po dolgem zajtrku na idiličnem vrtu je na vrsti bralno poležavajo ob bazenu z razgledom po celem Eppanu. Za kosilo je meditacija v senci pod vinsko pergolo ali v hladu starodavne kapele svetega Sebastiana sredi ekološko zaraščenih vinogradniških brazd. Pred večerjo spodaj v vasi je pokušina grofov(sk)ih vin, po njej pa povratek na strmo skalo poskrbi, da po celem dnevu mirnega pobega od nemirnega sveta v gradu zaspiš kot petelin, saj je za to brezdelje potrebno zgodaj vstati.

Vinski dvorec Englar

Jutranja pošta namreč sporoča, da te dopoldan čakajo: vinska dvorišča in kleti St. Paula; zeliščni potep; obisk kleti St. Paul; obisk južnotirolskega vinskega muzeja v Kalternu; voden ogled ekološkega vinskega posestva Lieselhod; doživetje sveta čebel; doživetje vina in kulinarike; in popoldan: vodeni ogled grajske vinske kleti Turmhof; svet svobodnega vinarja Klausa Lentscha; obisk žlahtne manufakturne žganjekuhe St. Urban; vinska pokušina vinske kleti Oberpreyerhof; vinska pokušina vinske kleti Unterhofer; večerja v zeliščnem vrtu; dolgi večeri na gradu Boymont; dolg nakupovalni četrtek v Kalternu. In, pozor, spisek za jutri je še daljši!

Dvorec Korb, vina iz bunkerja

Grajski hotel Korb, počitnice v vinogradu

Bozen se na dosegu roke pod nami cvre v svojem kotlu, tukaj zgoraj med vinogradi dvorca Korb pa je prijetno hladno. V vinogradu okrog dvorca-hotela iz 13. stoletja že zorijo jagode, v bunkerju sredi vinograda in v zaklonišču pod grajskim stolpom s suitami visoke kategorije pa vina graščaka Fritza Dellaga.

Kar osem metrov debeli zidovi 33 metrov dolgega in 12 metrov globokega betonskega bunkerju iz druge svetovne vojne nudijo idealne razmere za zorenje v lesenih barikih in betonskih jajcih mirnim vinom, medtem ko imajo mehurčki roseja iz zweigelta raje hlad kar 200 metrov dolgega rova starega zaklonišča pod gradom. Med vini, ki so našla idealno okolje v starem bunkerju in zaklonišču, se idealno počuti tudi umetnost, na razstavah, koncertih in kulturnih večerih.

Graščak in vinar Fritz Dellago

Po pokušini chardonnaya iz betonskega jajca in kraljevskega rizlinga in zvrsti Boymont v bunkerju, ki ga je graščak iz simbola vojne spremenil v simbol vina in kulture, pa te tudi na grajski večerji čaka presenečenje. V graščakovi zbirateljski kleti je kar 25.000 steklenic najboljših svetovnih vin, zato so na vinski karti dragocene vertikale kot Château Rothschild do leta 1934 in amaroni Bertani do 1928, ali raritete kot Château D’Yquem 1921.