Selitev legendarne ljubljanske restavracije z Miklošičeve na golf igrišče pod Kamniške Alpe je dobra za vse, razen za – Ljubljano!
Piše: Uroš Mencinger
Ljubljana ni velemesto, zato je Miklošičeva, ki sicer povezuje največje prometno vozlišče v državi z družabno srčiko po županovo najlepšega mesta na svetu, kratka. A čeprav zgoraj gradnja dobro napreduje, spodaj visijo zastave na pol droga. Miklošičeva je izgubila JB-ja, Ljubljana pa dokaz, da je glavno mesto.
JB restavracija, Ljubljana, gostje pod umetniško steno
Če smo se dolga in okusna leta na Miklošičevi spraševali, kdo so vsi ti, ki nad najbolj žlahtnim ljubljanskim šankom visijo ob Janezu, se bomo odslej le še, kdo je ostal čez cesto, ki mu je tako podoben. JB gre na lepše, Ljubljana pa na slabše!
Ko bosta Nina in Tomaž jutri z najbolj umetniške gostilniške stene v Ljubljani snela očetove slike, bo Ljubljani ostala le še slika njegovega dvojnika na fasadi nasproti Plečnikove palače.
Sumim, da je JB za poslovilno (TR) zabavo nalašč postregel piščanca. Ravno zato, ker ima ”dvojnik” čez cesto po celem svetu kar 24 tisoč poslovalnic, original, ki se bo jutri iz Ljubljane izselil, pa je – edinstven. Podobnost? Ravno obratno! Cvrtnik iz Kentuckyja potrebuje za legendo tri začetnice, chef iz Kamnika pa le dve … Bradica prvega je staromodna, JB-jeva pa je modna … Spajsi perutničke razpadajo in omaka je iz vrečke … Stegno, ki je bilo glavno na poslovilni zabavi, pa je bilo čvrsto, a mehko, polnjeno, a z zelišči, hrustljavo, a zaradi ajde, sladko, a zaradi korenja, tudi pekoče, toda zaradi ingverja in gorčičnih semen!
JB restavracija, TR26p, Stegno piščanca z zeliščnim nadevom, krema korenja in ingverja
Predvsem pa je razlika v hitrosti … Na oni strani Miklošičeve je vsak dan le fast, na tej strani, ki so ji podnevi ostali le Kralji ulice ter ponoči le burek, pa so cvetači cel teden kuhali 120 litrov sirotke, da je ostalo štiri litre omake za deset dni TR.
JB restavracija, TR26p, Konfitirana cvetača z reducirano sirotko, fermentirana daikon redkev
Ljubljani sicer ostaja Grad in na njem bo zaradi JB-jeve selitve v Arboretum Strelec še kakovostno izpopolnil svojo brigado. Toda, ostal bo brez konkurence in le s turisti na Trubarjevi in po Petkovškovem nabrežju. Kje pa bodo poslej jedli žlahtni Ljubljančani?
Sodobna dejstva so sicer takšna, da je Ljubljano zajela prava bistromanija, zato še letos prihaja v ta lonec tudi najbolj zvezdasti slovenski chef. Toda sodobnost prinaša tudi kruta dejstva, zaradi njih pa v Plečnikovi veliki kleti na Miklošičevi skuhajo dnevno le še po tri malice, saj se drugih dvesto lačnih, ki so imeli še včeraj ta privilegij, da jim je enolončnice kuhal najboljši ljubljanski chef, danes prehranjuje le še iz vozečih nahrbtnikov.
Zato so tudi fina dejstva takšna, da jih ob Ljubljanici sicer veliko cvre in peče, na tržnici je sicer vsak petek gneča, in Ljubljani ostajajo še štirje (in) mlajši chefi, a eden je zvezdico raje vrnil, drugi jo je žal izgubil, za lovske umetnine tretjega je mesto premajhno, za slavne inšpektorje, ki izza parlamenta še vedno niso prav našli pisateljske vile, v kateri ustvarja četrti, pa preveliko.
Menjava je za vse, razen za Ljubljano, prišla v pravem času. On se rad vozi čez Veliko planino v Logarsko dolino, mama bo v pokoju babica vnukom, sin in hči pa komaj čakata, da začneta na novem obešati svoje slike. V Arboretumu bo trava pred novim JB-jem vsak dan dvakrat pokošena in družina bo imela vsak dan najlepši razgled na svoje Kamniške Alpe. Tudi mi, hvaležni JB-jevi gostje, bomo na boljšem, saj bomo privarčevali drago ljubljansko parkirnino.
Odprto je, torej, le, kdo se bo vselil v najbolj žlahtno ljubljansko restavracijo. Takšne zgradbe nima vsako velemesto in takšne lestence nad fino pogrnjenimi mizami potrebuje vsako glavno mesto. Zato naslednje mesece ne bo le napeto, kdo se bo vselil v premiersko palačo, temveč tudi, kdo bo novi chef v Plečnikovi.
JB restavracija, Ljubljana: kdo se bo vselil v prazno kuhinjo?
Srečno, JB-jevi! Žal mi je, Ljubljana!
