Malo je restavracij, ki na jedilnem listu ne bi imele debelega kosa govejega mesa, ki ga nato z manj ali več uspeha skušajo zunaj hrustljavo opeči, da znotraj ostane mehek, sočen in rožnat (v stopinjah Celzija: rare 45 – 55, medium-rare 55 – 60, medium 60 – 65, medium-well 65 -70, well 70 in več). A še veliko manj jih je, ki se te naloge lotijo res specilizirano in načrtno, s pravim žarom na oglje, s pravo, prav razkosano in prav zorjeno govedino, s pravimi omakami in prilogami, s pravim priborom … Zato uspeh graškega El Gaucha ne čudi. Podružnico ima že tudi na Dunaju!
Oboki Landhausa, v strogem centru Gradca, blizu Casina in glavne Annine ulice, so prej gostili Johanna, ki je imel večje kulinarične ambicije, a so se v štajerski avstrijski prestolnici prehitro izpele. El Gaucho ima raje od visoke kuhinje velike stejke in formula, ki se ji pridružujejo coktaili v barskem delu in rdeča vina v usnjenih separejih, žanje uspehe. El Gaucho je vsak dan razprodan (med tednom od 17. ure, v soboto in nedeljo že od 11.30), zato zvečer na žaru preneha cvrčati šele ob polnoči!
Kot se za steak house spodobi, vas ob posedanju, še pred pogrinjkom (2,90 evra), obiščejo glavne vloge večera – debeli kosi mesa v leseno-stekleni šatulji z diodno osvetlitvijo. Različni deli goveda z različnimi ameriškimi imeni: porterhouse, T-bone, club, ribeye, rumpsteak, filet steak. Meso je ”perfektna kakovost argentinskega black angus goveda”. Kdor želi še več, imajo tudi avstrijsko govedo, ki je ”suho zorjeno vsaj 32 dni”. Slednje je v kosih, ki zahtevajo več jedcev.
Tatarski biftek za začetek je surf & turf, kar pomeni, da je na njem še ocvrt crab cake, kolač iz mesa rakovice. El Gauchova chefinja Alexandra Grabner pušča mesu mesenost, zaradi česar mu zmanjka želene pikantnosti. Popraviti se jo da s pekočo omako chimichurri, ki je sicer namenjena stejkom.
Lady steak je iz pljučnega fileja in je najlažji med EL Gauchovimi težko-kategorniki (150 gramov, 17 evrov). Rešetkasti žig bi lahko bil bolj izrazit, a meso je sočno in voljno, pomfrit ob njem hrustljav. Vse priloge in omake v El Gauchu je potrebno naročiti posebej, in posebej jih tudi servirajo, zato mesa na belih krožnikih ničesar ne moti. To je mesni večer!
Ribeye je v treh velikostih (300 gramov 23 €, 400 gr 28 €, 600 gr 45 €) in je vsekakor vreden izleta do Gradca. Takšen bife de ancho, tudi zaradi takšnega nočnega cool ambienta ob vročem žaru, na naši strani še ni.
Priloge in omake ob Gauchovih stejkih (od 2 do 4 evre): zeleni fižol s slanino, makaroni s sirom, koruzni žepki, tartufatni njoki, krompir v foliji, zelenjava na žaru, zelenjava iz voka, pomfrit, rižota z rdečim vinom in radičem, ocvrta cvetača, pire zelene, špinača s šalotko in česnom, poprova omaka z zelenim Madagaskar poprom, chimichurri omaka, zeliščno maslo, bearnaise omaka, dimljena BBQ omaka.
Razen mesa so še ”najbrž najboljši jastogovi špageti v mestu”, burger, jagnječja rebrca, brancin na žaru … Med sladicami je bil creme brulee sadno pisan, a obrtniško neoporečen. Vsekakor je El Gaucho profesionalni gostinski koncept, ki še ni rekel zadnje s tremi postojankami (Gradec, Baden, Dunaj). To je dandanes moderno!
Tags: avstrija, biftek, el gaucho, gradec, graz, ribeye