Ocenili smo ribjo gostilno med briškimi vinogradi – Bužinel se posveča dobri, redni, sveži dobavi, čim bolj nežni kuharski obdelavi in svojim gostom, med katerimi niso slučajno v večini stalni

Ocenjujeta: Violeta & Uroš Mencinger

 

Ko je bil še v Medani, je imel Bužinel vse, od čevapčičev do jastogov. Ko je šel dol na Plešivo, so sosedi in kolegi Elvisu prerokovali, da se to ne bo dobro končalo. Zdaj pa ima Medana vinoteko, v kateri tudi ne ostaneš lačen, in Plešivo ribjo restavracijo, v katero zavijejo mesojedci le, ko so v družbi ”ribičev”. Brda so, skratka, veliko pridobila, ker zdaj se tja ne vozijo le žejni, temveč imajo tudi lačni ob pršutih, šalamah, fjorentinah in točih pri sosedih in kolegih možnost izbire.

Ne naročite vsega naenkrat, temveč si vzemite čas. Pri Bužinelu je najbolj pomemben vrstni red, ki gre tako: surovo, marinirano, hladno, toplo, vroče, sladko, oziroma, Karlo, Cvetko (sauvignonasse), rebula, Elvis (za ribe bel, za meso rdeč) in Ledana.

Surovi krožnik: morje je res surovo, torej sveže, njegovi prebivalci niso iz arktičnih morij (podhlajeni), izbor ponuja lep pogled pod gladino. V kuhinji spoštujejo dobavo in je zato ne popravljajo, temveč le zlagajo. Mariniran krožnik je posebnost Bužinela, ki ne marinira, da bi zakrival, temveč da bi se pohvalil s svojim domačim belim vinskim kisom. Hladni krožnik predstavi Bužinelove morske solate. Sipice (s sušenimi paradižniki) se razlikujejo od sip in oboje se razlikuje od hobotnice.

Pri mešanih školjkah v buzari spoznaš dondole, morske gomoljike, bradavičaste venernice ali ladinke; vongole verace, brazdaste ladinke; lepotke; navadne vongole ali navadne venernice; pedoče, dagnje ali klapavice; kaneštrele, majhne Jakobove pokrovače. Med vsemi temi školjkami pa se skriva še nekaj od desetih nog rakovice. Ali pa je bila grancevola, veliki morski pajek?

A višek večera na morski terasi v vinogradi je bila rakovica, v pikantni omaki z rožmarinom in suhimi paradižniki, sesekljana, da se ji je s finomehaničnim in ključavničarskim orodjem v naslednji uri dalo zgristi in posesati vso meso iz petih parov nog, velikih klešč, kratkega repa in zunanjega ogrodja.

Rad Dobrojem priporča: “Bužinel ni najboljša slovenska ribja gostilna, toda njegova odlika je ravno v tem, da te ambicije niti nima. Raje se posveča ”le” dobri, redni, sveži dobavi, čim bolj nežni kuharski obdelavi in svojim gostom, med katerimi niso slučajno v večini stalni.”

Gostilna Bužinel