Srček za Njami sushi

Ocenili smo novi mariborski suši bar, v katerem so sušiji njami za 1 srček – Japonci po jajčni omleti ne grejo domov, nejaponci pa po Njamiju hočejo na Japonsko – Vsak mesec cela tuna

Ocenjujeta: Violeta & Uroš Mencinger

V Njamiju so sushiji res zushiji, Njami pa je res bar. Njami sushi je, skratka, točno to, kar pravi njegovo ime: suši je njami!

Njami je suši bar, v katerem Japonci ostanejo, potem ko z jajčno omleto preizkusijo sushi riž! Njami je najboljša mariborska vstopnica v drugi in novi svet japonskih okusov, tradicije, kulture in zushijev! Zato, ker Njamijevi sušiji ne prihajajo s tekočega (running) traku, tako kot Njamijeva suši-mojstra nimata poševnih oči. Sadra in Grega sta ”le” spremenila – mladostno navdušenje v poslovni uspeh, prvotni halo-suši v omakase pojedino in majhno Cafovo luknjo v veliko mariborsko dobrojedsko ”skrivnost”.

Njami sushi je ljubezen na prvi pogled! Kdor – po japonsko – ostane, se ne bo le vračal, temveč bo začel odkrivati in se učiti, saj prav to počneta tudi Sandra in Grega. Zato, pozor: po Njamijevem omakase riž ni več takšen, kot je bil vedno prej, ribe niso več le pečene kot doslej, surovo ni več strašljivo, palčke niso več igrača, sojina omaka ni več riževa mlaka, noži niso več topi, okusi niso več le štirje, umami ni več omama in suši ni več le modna muha.

Njami je odkritje za vsakogar, ki v suši baru pričakuje lampijončke, kimone, japonke, poševne oči in tekaški pult. Ker v Njamiju tega ni! Pač pa je v Njamiju vsak mesec nova in cela tuna, ki jo Grega razkosava ves dan, ker nima (še) tako dolgega noža in staža kot mojstri na tokijski Tsukiji ribji tržnici. Zato ima Njamijeva tuna ”le” 70, 80 kilogramov, in ne 450, a zato je jadranska in modroplavutna, včasih gojena, včasih divja, toda vedno hitro ubita in še hitreje očiščena (krvi). Torej tudi ni (predragega) svežega wasabija in je njegov trgovski nadomestek, ni starih shoyu omak, ampak je Kikkomanova sojina omaka, resda v dozirni steklenički, da si ne pokvarite preveč okusa, ni sveže hobotnice, ampak je že kuhana, resda v lastnem soku, in Sandra in Grega se nista dvajset let učila kuhati le riža, temveč sta zraven osvojila še veliko drugih japonskih kuharskih znanj!

To pa hkrati tudi pomeni, da so mize sicer majhne, toda na njih je dovolj prostora za visoko-pecljate kozarce in v njih za Marofov sauvignon in zweigelt, ki gresta k sušiju enako dobro kot sake in sushi-prosecco; za sodobne, elegantne, podolgovate krožnike, ki so tako lepi, da ni potrebno menjavati krožnikov, temveč le sušije na njih; za omakase meni, kjer se gostje prepustijo chefu, da marinira, gnete, oblikuje, boža, reže, polaga, žge in vmes pripoveduje, kako je potrebno nigiri dati v enem grižljaju v usta, ker je on dal vanj točno 15 gramov riža, ki ga je v lesenem škafu z leseno žlico skrbno premešal, ko ga je začinil z natančno mero kisa, sladkorja in soli, in točno 12 gramov surove ribe, ki je bila popolnoma sveža, ko jo je izbral, zdaj pa je pravilno uležana, iz razsola, kisle kopeli, umamijeve marinade, izpod ognjenega žara ali brez vsega, kakor je prav, glede na vrsto ribe, količino maščobe in vrstni red dolgega scenosleda, v katerem je na krožniku vasabi le za okras, saj ga je pravšnja mera že med ribo in rižem, kislo vloženi ingver pa le za vmes, med enim in drugim suši-sushi-zushi-njami grižljajem.

Ker ima Njami le tri stole za suši-pultom, vam tega pravzaprav ne bi smela povedati. Zato tega ne povejte naprej, temveč uživajte sami ali le še z največ osmimi prijatelji, kolikor se jih lahko zgnete za edine tri Njamijeve visoke mize.

Rad Dobrojem priporoča: Njami je točno to, kar potrebuje vsak suši-radovednež, da se bo končno odločil odpotovati na Japonsko. Njami je točno to, kar potrebuje vsak suši-skeptik, da se bo končno odločil dati v usta nekaj surovega. Njami je točno to, kar potrebuje vsak suši-navdušenec, da mu tudi v Mariboru ni potrebno biti lačen.

Njami sushi