O festivalu oranžnih vin v Izoli in filmu o jantarnih vinih v Kopru: oranžna revolucija ni v barvi, temveč v pitju, saj ta vina, ki so najboljša doma, to pa je pri nas, se ne pijejo, temveč jejo

Piše: Uroš Mencinger

 

”Koliko časa maceracije?” To je bilo najbolj pogosto vprašanje obiskovalcev s kozarci okrog vratu pri 62 mizah s steklenicami, v katerih pa ni bilo ne belo, ne rdeče in ne vmes, v cerkvi, palači, vinskem baru, na trgu in ob morju, kjer se je po dveletnem premoru odvil vinski festival, ki je bil ob svoji premieri pred desetimi leti edinstven na svetu, tokrat pa je imel matinejo na enem največjih svetovnih vinskih sejmov, Vinitaly, noč pred oranžnim festival v Izoli pa je poskrbel še za premiero dokumentarnega filma o jantarni vinski revoluciji v Kopru.

Orange wine22 Izola5

Orange wine festival 2022, Izola

Odgovori pa so bili zelo različni. Pri enem je šlo za nekaj ur, pri drugem za več dni, pri tretjem za nekaj mesecev in pri enem celo za sedem let … A to je bil le dokaz, da so oranžna vina še zelo mlada, pa čeprav so jih začeli delati že pred stoletji. So, namreč, tako mlada, da so zanetila pravo revolucijo, zaradi katere niti vinarjem ni čisto jasno, kaj in kako delajo, niti pivcem, ali pijejo ali jejo.

Stik kožic in obiskovalcev

Prazniki in sonce so celo Slovenijo konec aprila preselili na obalo. Na Marezigah je bilo vse polno okrog vinske fontane, v Izoli pa je bilo polno v vseh gostilnah, dobrih in slabih. Zato množičnost na Manziolijevem trgu, ki je sicer skrit izza izolske gostinske promenade, ni bila zgolj rezultat stika grozdnih kožic z vinskim moštom. Ker pa je vstopnina za stik obiskovalcev z več kot 200 oranžnimi vini 62 vinarjev iz sedmih držav dosegla že ceno dobrega chefovega menija (a brez vinske spremljave) v naših restavracijah z (vsaj) tremi srčki, je to le še dokaz več, da pri oranžni revoluciji ne gre le za modno muho. Ne nazadnje je selitev volivcev po množično opravljeni nalogi v tople kraje povzročila, da so nekateri gostinci v notranjosti dežele razglasili premirje in (tudi) šli na dopust na obalo, zato je bilo na Oranžnem festivalu toliko znanih obrazov. Gostje so pač sledili svojim chefom na pokušino chefovskih vin. Prav to pa je tudi bistvo te ”revolucije”!

Fontana vina Marezige9

Fontana vina Marezige

Sonaravno pridelana bela vina s podaljšanim stikom jagodnih kožic z moštom, namreč, niso za pitje, temveč za hrano … Njihova revolucija zato ni v barvi, ki je za nekatere oranžna, za druge jantarna, tudi ne v pridelavi, ki sicer za vse še ni povsem sonaravna, a je tudi s pomočjo selekcije Festivala vedno bolj, in predelavi, ki jagodne kožice z moštom stika kratko in dolgo ter vina ne zori le v kvevrih in amforah, temveč daje ustvarjalnosti vinarjev na voljo različne posode in sode, lesene, male, velike, kovinske, betonske, glinene, jajčaste, oglate … Ne, njihova revolucija je v – pitju! Ni čudno, odkar sem vzljubil oranžna vina, pijem vedno raje rdeča; oziroma, odkar sem bil pred mnogimi leti na pranger obešen zato, ker sem industrijskim vinom nadel ime uniformirana, zdaj vsako leto bolj uživam v vedno večji družbi jedcev maceriranih (in neuniformiranih!) vin.

Zaradi tega se že veselim, da bo Netflix navdušen nad dokumentarcem Call it Amber mariborske ekipe režiserja in snemalca Andraža Fištravca, ki ga je na premieri v Kopru ”oranžna” publika navdušeno pozdravila. Film je oblikovno na ravni Chef’s Table, vsebinsko pa na ravni Orange Wine Festivala, zato je njegova edina pomanjkljivost, da še nima – nadaljevanja.

Imenuj me jantarno

Kaj je lahko nadaljevanje? Kajti, to je dejstvo, če bo Netflix (res) pokazal zanimanje, bo hotel še več.
Dokumentarec Call it Amber je ”ekranizacija” knjige Simona J. Woolfa Amber Revolution. Angleški novinar Decanterja in drugih pomembnih vinskih publikacij, ki medtem ko ne poskuša oranžnih vin v Sloveniji (in Gruziji) živi na Nizozemskem, je drugo izdajo svoje knjige že občutno odebelil. Seveda, imenuj jih jantarna ali oranžna, in čeprav ta vina niso množična, enaka in všečna, temveč nišna, posebna in drugačna, je dejstvo, da jih je vedno več, vin, vinarjev in njihovih oboževalcev. Toda, naj dokumentarec o ”gruzijskih vinih”, ki pa so najboljša v Sloveniji, svoja nadaljevanja išče po svetu in pri posnemovalcih?

Orange wine22 Izola8

Orange wine 2022 Izola

Ne, ne govorimo o nadaljevanju filma, še preden se je sploh začel prikazovati. Saj nas ne zanimajo filmske serije in Netflixove sezone, temveč vinorodne letine in letniki slovenskih vin! Dokumentarec, če si ga ne bomo ogledali le prepričani, temveč bo prepričal tudi odgovorne televizijce, najprej pri nas in nato še po svetu, bo zagotovo pomagal pri še večji popularnosti maceriranih in nasploh sonaravnih vin. A, če serijsko nadaljevanje dokumentarca privoščimo njegovim ustvarjalcem, ne privoščimo serijske proizvodnje maceriranim vinom! To bi bilo slabo tako za pivce kot vinarje.
Izolski festival oranžnih vin je pomemben zato, ker lahko na njem okušamo najboljša vina na svetu … Ker se s tem (mojim mnenjem) vsi ne strinjajo, je prav in dobro. Če bi jih vsi pili (in razumeli), bi jih prehitro zmanjkalo; oziroma bi jih vsi – proizvajali. To pa niso vina za proizvodnjo, saj tudi niso za pitje (temveč za hrano). Že zdaj je problem, da večino teh vin lahko okusimo le v Izoli; saj najboljši slovenski ”oranžarji” – še preden se je dokumentarec Call it Amber sploh začel prikazovati po Sloveniji – že zdaj izvažajo po celem svetu. Pravzaprav je njihov največji problem, kako vseh vin ne prodati prehitro … Zato sploh še ne vemo, kako dobra so (lahko) ta vina, saj so še prekratek čas na svetu.

Celo v beli Burgundiji, ki se že stoletja ima za najboljšo belo-vinsko deželo na svetu, so začeli nekateri manjši vinarji pridelovati oranžna vina. In ko smo pred kratkim v portugalski dolini Douro okušali stoletne portovce, so nam ob najstarejšem z letnico 1860 ponudili še posebnost z letnico 2020 – suho macerirano belo vino. ”Ker, ste iz Slovenije,” so rekli, oziroma vprašali “poznavalce” za mnenje.

Zeleni z oranžnimi vini

Dokler so še tako ponižni in majhni, še imamo priložnost in čas, da izkoristimo primat. Čeprav so bila vina iz belih sort najprej oranžna, in so šele nato postala bela, in četudi za domovino amfor veljajo gruzijski kvevri, so novo oranžno revolucijo vseeno zanetili slovenski vinarji, na italijanski in slovenski strani! Zato je potrebno zdaj dokumentarec čim boljše prodati v svet, da bo svet prišel k tem vinom – domov. In zato je bilo tako pomembno, da je bila njegova premiera na obali in prav na predvečer izolskega festivala oranžnih vin.

Orange wine22 Izola9

Orange wine 2022 Izola: vino in pršut

Ravno zato, ker je med epidemijo že kazalo, da so se organizatorji predali in da oranžnega festivala več ne bo, je tokratna zmaga še toliko večja. Slovenski vinarji, slovenski ljubitelji oranžnih vin in nasploh slovenska vina potrebujejo Orange Wine Festival v Izoli! Da bo vsako leto in da bo vsako leto še boljši! Ker takšen festival potrebujejo Izola, Obala in cela Slovenija. Ker je Slovenija zelena, a to je tudi zato, ker so naša vina (tudi) oranžna, oziroma jantarna. Ker so takšna vina najboljša pri naših vinarjih in ob naši hrani!

Prav izolski festival oranžnih vin je pred desetimi leti vinskemu svetu, tako vinarjem kot pivcem, nalil čistega (belega) vina, brez žvepla, uniform, zamrzovalnikov in računalnikov, in to tako, da je šel festival iz Izole tudi na Dunaj (in zdaj še v Verono), slovenski vinarji pa dobesedno po celem svetu. Zato mora zdaj, ko se je po epidemiji spet vrnil v Izolo, in imajo oranžna vina že festivale v ”vsaki vasi” ter odpirajo vinske bare po vsem svetu, doma naliti še – čisto hrano.

Orange wine22 Izola4

Orange wine 2022 Izola: v cerkvi so se skrivale tudi oranžne raritete

Orange Wine Festival je v teh desetih letih prerasel iz pokušine ”čudnih” vin, ki so se je slovenski vinski strokovnjaki izogibali v velikem loku, v dogodek, ki je znan po celem vinskem svetu. Zato, ker ima po celem svetu vedno več vin takšno ”čudno” barvo, da ne vemo, ali je oranžna ali jantarna. Toda, še vedno je med temi vini največ najboljših vin slovenskih, z naše in italijanske strani! Da bo tako ostalo, oziroma, da bo to vedno bolj znano, je super, ker so jantarna vina, ki jih ljubimo oranžno, dobila filmski dokument o njihovem nastanku in značaju, Izola pa je spet – oranžna.

P.s. V zahvalo za vse minule in prihodnje jantarne vinske resnice Šola okusov Izoli podarja idejo o ”SladoLentu”, s chefi in boni vred, kar ne bo izboljšalo le kulinarične ponudbe festivala, temveč bo razveselilo tudi vina, ki niso za pit, temveč za jest.