Vina s karakterjem

Dvanajst vin, šest jedi, dva vinarja, ena filozofija – Marjan Simčič in Uroš Valcl (Marof) v Rožmarinu – V svetu so cenjena le vina z značajem

Piše: Uroš Mencinger

Terroir je različen, a o njem razmišljata zelo podobno. Marjan Simčič ga imenuje po francosko, Uroš Valcl pa, ko mu pravi rastišče, tudi ne govori le o vinogradniški legi, temveč o celovitem čudežu narave, ko iz trte ”priteče” vino. V najbolj znani mariborski restavraciji so se v parih vinsko igrali in ob druženju z jedmi Rožmarinovih chefov predstavili že skoraj vsi pomembni in znani slovenski vinarji, zato so enega najbolj zanimivih ”duelov” ponovili. Šest jedi, ob vsaki pa primerjava Brd in Prekmurja, Medane in Goričkega, Simčičevih in Marofovih vin, filozofije dveh izrazito avtorskih vinarjev.

Zato to ni bil spopad, temveč spoznanje. Kajti, ko ima vino svoj značaj, ko, torej, ni uniformirano, ni pomembno, katera nalepka je lepša, katera sorta moderna in katera nagrada več vredna. Ko je vino pravo, je vseeno, za koga navijamo in kako se kdo piše ter kje je doma. Primorci? Štajerci? Ne, ”le” vino!

Razlika je zato le v tem spoznanju. Ker je na Primorskem več vinarjev že spoznalo, da so lahko bolj uspešni in bolj prepoznavni, če delajo ”svoja” vina, ne pa ”splošnih” vin. Podravje, ki ima prav tako odlične lege, primerno podnebje, dolgo vinogradniško in vinarsko tradicijo, ima pomembne primerjalne prednosti, zato drugačen terroir, a so takšna ”spoznanja” še redka. Zato, prosim, več takšnih duetov in duelov!

Marjan Simčič: ”Ko vinom nekaj jemljemo in nato nekaj drugega dodajamo, ko uporabljamo preveč tehnologije, jim s tem le natikamo uniformo. Danes pa je v svetu cenjen karakter v vinu, ki mu daje prepoznavnost, torej različnost, vino mora biti čim bližje zemlji, v kateri raste grozdje, in če mu vinar doda še svoj značilen podpis, dodaten pečat, je to tisto, kar šteje. Takšna vina pridejo potem na najboljše svetovne vinske karte, dosežejo višje cene, kajti takšnih vin je v celotni svetovni proizvodnji morda le kakšnih 5 odstotkov. Ker je med njimi največ francoskih in Slovenija ni dovolj znana vinska regija, lahko le s takšnimi, karakternimi, vini prodiramo v svet in dokazujemo, da je Slovenija vrhunska vinska dežela, ki po kakovosti nič ne zaostaja za veliko bolj znanimi, Francozi, Italijani, Španci, Nemci.”

Uroš Valcl: ”Vedno želim z vinom poudariti terroir, pokazati rastišče in njegovo mineraliko. Naša vina so zato po svoje enostavna, ker hočejo biti neposredna. Vino mora imeti energijo, toda vedno s pečatom svojega rastišča. V Marofu smo zato zmanjšali površino vinogradov, s 45 hektarjev na 22, ker nas zanima le kakovost in ker se, ko razmišljamo o prihodnosti, učimo iz preteklosti. Naš velik potencial je v rdečih vinih, ker je zanje panonsko podnebje ugodno, kar dokazuje tudi dolga tradicija. V 18. stoletju je bilo tukaj zasajenih 1.500 hektarjev, pretežno z rdečimi sortami. To je naša dediščina, mi smo tukaj le zato, da trti pomagamo, da prezrcali tisoče in tisoče let ter jih izrazi v vinu.”