Dolgo sem upal, da bom našel najboljšo pico na svetu. Dokler nisva vstala ob petih in 1100 kilometrov daleč pila kapučine ter jedla zanič tople sendviče autogrilla, da sva prišla na večerjo, za katero sva se morala postaviti v dolgo vrsto. Pizza je neapeljska, torej mora biti najboljša tam, kjer jo pečejo najdlje, že od leta 1870?!
Miz, iz umetnega marmorja, s privarjenimi železnimi nogami, imajo le deset, ploščic po stenah pa le dve vrsti, bele in živo zelene. Na sredini je starodavna peč. Pijača, cola, pivo, voda, je v plastičnih kozarcih. Posedajo po praznih stolih in številkah na čakalnih listkih. Jedilni list je slika na steni. Pici sta le dve, toda treh velikosti. Da odnesejo prazno steklenico z mize, dodatno zaračunajo.
“Pri sosednji mizi so prinesli eno margherito preveč in sva jo midva dobila na hitro. Toda, že ko sem prvič zarezal, sem podvomil o smiselnosti celotnega izleta.”
Le rob je bil hrustljav, vse drugo pa mehko in gumijasto. Paradižnik voden, ker originalni recept ne priznava koncentrirane omake. Mocarela strjena, preveč zapečena, ne bivolja, ker v originalu je fior di latte, kravja. Zeleno barvo zastavi je dodal majhen listič bazilike. Preko vsega je bilo polito preveč olja, sončničnega, ker tako hoče original. Testo je bilo lepo mehurjasto, toda mehurji zogleneli.
Morda pa je le postana, sva upala, dokler nisva dobila še marinare. Brez sira, a z origanom in česnom. Slednjega le majhen strok, v celem. Vse skupaj pa spet gumijasto. Testo je bilo sicer zelo tanko, toda zaradi izredno vroče peči se ni uspelo speči. Zgoraj in spodaj je bilo zapečeno do črnega, znotraj pa zaradi razmočenosti od paradižnika (ki je bil edini dokaz, da so pri pici najpomembnejše sestavine) pravi žvečilni(k). Ko sva odhajala, je bila vrsta še daljša.
Toda to je bila originalna neapeljska pizza! Edina prava pizza na svetu! Kdor hoče, torej, original, mora v Neapelj in v Da Michele! Pa če mu bo všeč, ali pa ne. Tanko testo iz tako vroče peči, da je pizza pečena v največ 90 sekundah. Testo je spodaj sicer hrustljavo, toda kljub tankosti v notranjosti vseeno razmočeno, torej mehko in žvečljivo. Nadeva ni veliko, sestavin je še manj. Zato je, najbrž, najboljši obod, ki se dvigne in ustvari voljno, mehko, napihnjeno sredico z velikimi luknjami, kot pajčevinasto-penastimi oblaki. Zapečenost je neenakomerna, sega od mehurjaste zažganosti do vabljive hrustljavosti. Neapeljsko pizzo se ne da jesti z roko, potrebno jo je rezati in to sploh ni lahko.
Najboljše pice, torej, ni! Vsak hvali le svojo picerijo.
INFO
Pizzeria Da Michele
Via Cesare Sersale 1, Neapelj
+39 081 553 9204
odprto
od 8. do 24. ure
Tags: da michele, italija, neapelj, original, pizza, pizzeria
