Cmoki z dimljeno skuto na vrhu strme proge na italijanski strani Kanina
Naša stran je bolj sončna, italijanska pa ima boljšo smučarsko progo. Potrebno je, torej, kombinirati, saj je temu tudi namenjena meddržavna smučarsko-žičniška poveza Kanina. Zato se po njej zgledujte tudi pri hrani – če ste za večerjo dogovorjeni v Dobri vili v Bovcu ali pri Ani v Hiši Franko v Kobaridu, bo dopoldansko smučanje najlepše skleniti v kamniti planinski koči z modrimi polknicami, na 1850 metrih, na vrhu kaninske gondole z Nevejskega sedla (Sella Nevea). Na tabli so našteti sicer le sendviči, toda ko se pogrejete na tesnem ob majhnem šanku, se splača počakati na prosti sedež v rdeče-oranžno-rumeni jedilnici. Zakaj, vam bo jasno že na prvi strani jedilnega lista, kjer je natančno našteto, od kod so klobase (salsiccia), testenine, zelenjava, celo pivo in, seveda, vina (s Krasa, od Zidariča in Škerka).
Če ne bo večerje v dolini, gre s kozarcem rdečega najboljše telečja ličnica, ki je tako morbido (mehka) kot polenta pod njo. Sicer pa so najboljši kruhovi cmoki, obilno preliti z rjavim maslom in dišeče potreseni z dimljeno skuto. Na žlico je pašta fižol dovolj gosta za še nekaj strmih spustov do Nevejskega sedla, za vilice pa so cassarecce z radičem in klobaso po domače zasvaljkane. Tudi sladice so domače, od jabolčnega štrudlja do pravega tiramisuja. Takšna ponudba je na naših smučarskih kočah še vedno velika izjema!
Za člane Šole okusov
Če pa večerja v dolini bo, potem – seveda – na naši strani. Blizu so:
Dobra vila in Hiša Franko, če ste šli na smuko s slovenske strani Kanina, in
Skipass restavracija, če se boste boste s koče Gilberti spustili na Nevejsko sedlo.
