Flambirano a la Uroš Mencinger: slovenski kmet ima velik krompir, slovenski dobrojedec pa ga tako drobno zreže. Na enem koncu ga nato tenstajo, na drugem pa restajo, zaradi česar ima druščina praženega krompirja toliko članov, vsak med njimi pa svoj in pravi recept zanj. A meni se to zdi dolgočasno!
Obožujem krompir. Lahko bi ga jedel vsak dan. Tako kot tudi vi, kaj ne! Toda, zakaj ga jeste vedno enako pripravljenega? Ker navijači kričijo: ”Kdor po praženem krompirju ne skače, ni Slovenc!”?
Najbrž sem zato (kulinarični) kritik, ne pa navijač. Moj krompir ne skače, ampak teče … Moja najljubša jed ni priloga nedeljski pečenki, temveč je vsakdanja, toda samostojna, jed na žlico. Bolj preprosto se ne da. Za dobri stari zos krompir olupite in skuhate s česnom, lovorom, majaronom, šetrajem in soljo. Potem ga pretlačite in zgostite z nič moke in žlico paradižnikove mezge ter s ščepcem kajenskega popra in sladke paprike v prahu. Na koncu mu dodate kisle kumarice, toda doma vložene. Poprajte.
A te moje najljubše jedi ne jem vsak dan, temveč največ dvakrat letno in le pozimi, na začetku – komaj že čakam – in koncu – za slovo. Vmes pa krompir na 363 načinov.
krompirjeva rižota z drobtinami in siljenim radičem
Včeraj je bila doma pizza. Z ovčjim sirom, sardelnimi fileji in krompirjem. Predvčerajšnjim pa krompir na štiri načine na Nazorjevi ulici v Ljubljani. Mladi kuhar se je leto dni šolal po svetu, pa je krompir skuhal, spekel in iz njega naredil – sladoled. Za jutri pa se že veselim rižote. Brez riža, toda s krompirjem in opraženimi kruhovimi drobtinami! V vrsti čakajo: krompirjeva ponev z lignji, krompirjeva juha z rokforjem, krompirjeva solata, toda po indijsko, pražen (!) krompir z lisičkami in mladim česnom, pretlačen krompir z zeljnimi poganjki in pikantno klobaso, krompirjev gratin v buči in gratiniran krompirjev pire s parmezanom na zelenjavnem bolonjeze. Ko bomo na morju v ribarnici ulovili svežega romba, mu bomo, seveda, dodali v pečici krompir, ki pa ga bomo prej, na pol centimetrske kolobarje zrezanega, blanširali v morski vodi.
Najboljši kruh je fokača, toda ko v moko zamešam vrečko krompirjevega pireja. Najboljši pire je, ko zanj uporabim pravi krompir. Zato zdaj ni dobrega pireja, ker je krompir zanj še premlad, starega pa ni več. A ko bo, za njegov pire umažite dve kozici, prosim. V eni razpustite maslo, v drugi pogrejte mleko. Nato v pretlačen krompir najprej z metlico vmešajte maslo, šele potem ga zredčite z mlekom. Že zato se vam bo nakup današnjega Večera poplačal.
S SladoLenta imam še vedno v ustih okus krompirja izpred treh let. Uroš Fakuč je staro sorto skuhal, izdolbel, napolnil s kremo tartufov in zapekel. Kaj pa pikantna čompa s skuto Ane Roš pred petimi leti? Takrat se nam je zdelo ”le krompir”. A zakaj takšnih čomp nikjer več ne delajo?!
Zato, ker vsi – prisotni ste izvzeti – doma jejo restanega, v gostilni pa ocvrtega … Pomfrit jem le doma, toda: ko imam ves dan časa za njegovo pripravo (trojni Hestonov postopek); ko piha ugoden veter, da se stanovanje v tednu dni prezrači; in ko dobim v ribarnici čisto sveže slovenske klapavice, da jih odprem v raguju z julien zelenjavo. Sicer pa nisem navijač ameriških zajtrkov s pečenim krompirjem in sladko fižolovo omako. Za jutranje zadovoljstvo grem raje po krompirjeve štručke v pekarno pod Pohorjem. O TV čipsu pa le tri besede: kaj je to?
Skratka, življenje je prekratko, da bi bila njegova lepota odvisna le od ponve, na katero se krompir ravno prav zapeče, da ga lahko še postrgate z leseno kuhalnico, ki je na robovih že čisto ravna in ožgana.
