Moj prispevek predvolilni kampanji: izberite gostilno prej, ne pa šele potem, ko ste že lačni!
Uroš Mencinger
Na trgu je polno gostiln. Ena med njimi je celo vinski bar, čeprav je, pravzaprav, slaščičarna. ”Moramo, zaradi turistov,” pravijo, ker barvajo in kitijo sadne kupe, ko lokalni penini, lepo ohlajeni, dodajo še čips. Skratka, lahko prisedemo, da opazujemo.
Zraven velike table s kakšnimi stotimi živobarvnimi slikami stoji animator, ki pristopi k vsakemu bralcu. Z: ”Lepo mizo imam za vas …” jih lepo polni. Vrt ima vsaj petnajst miz, a le enega natakarja. Ta je, zato, povsod in nikjer. Tja, kjer potrebujejo jedilne liste, pomaha, kjer bi radi naročili, hodi mimo, kar bi naj prinesel, se hladi na šanku, kdor čaka, ne dočaka, kdor obupa, pobegne.
Otroci pri mizi se igrajo s telefoni, starši pa s prsti bobnajo po mizi. Potem ko so jih pritegnile sličice na oglasni tabli, so na jedilni list čakali dvajset minut. Ko so ga dobili, so natakarju mahali petindvajset minut. Ko vseeno ni prišel, so potrebovali še pol ure, da so jezni odšli. Eni so prihajali, drugi odhajali, družilo jih je to, da so bili vsi lačni.
Vmes je prišla dvakrat iz gostilne očitno šefica, ker je imela odločen korak in ciljni pogled, namerila se je k oglasni deski s sličicami in jo popravila malo v levo in še malo navzgor. A vseeno ni bila zadovoljna, saj je srepo pogledovala proti sosednji gostilni, ki je imela večjo tablo in še elektronsko, na dotik. Lačni turisti so pritiskali puščice levo in desno ter izbirali barve, ki jih bodo nasitile, ko bodo v vrsti dočakali prosto mizo.
Igra s slikanicami se je sicer nadaljevala, toda penine in čipsa je zmanjkalo, zato sva odšla na sprehod. Povsod so bile pred gostilnami sličice, v gostilnah pa polno. In očitno so bili zadovoljni vsi, fotografi, gostilničarji in gostje. Slednji sicer le in tam, kjer so bili bolj potrpežljivi od natakarja.
Zato vas moram, drage bralke in bralci, opozoriti, da v Šoli okusov ni in ne bo gostiln, ki imajo pri vhodih oglasne deske s sličicami. Vivi.si je, namreč, namenjena temu, da gostilno izberete prej, ne pa šele potem – ko ste lačni na trgu, polnem gostiln, z oglasnimi tablami, polnimi sličic jedi, ki jih, upam, ne boste nikoli naročili.
To opozorilo je zato, ker prihaja takšen čas. Zato je škoda dopusta, počitnic, izleta, potovanja, prostega časa in zdrave lakote za sličice in turistične limanice. Bodite izbirčni, ne bodite turisti!
P.s. Priznam, da sličice in limanice niso le na turističnih jedilnikih, temveč tudi na političnih plakatih!
