Radodarni grižljaj ob kozarcu vina ni ideja, temveč žalostna praksa naših barov in kafičev, ki se za svojo škrtost izgovarjajo na inšpektorje, ki pač še nikoli niso bili v Italiji. Ko bi ponudili vsaj krompirjev čips, za katerega ne potrebuješ chefa in kuhinje, če nam že zaradi strahu pred umazanimi rokami…

Pohajkovanje po ozkih ulicah Čedada, ki se na vseh koncih stekajo v majhne trge, na katerih je tako prijetneje piti kavo in opazovati, se najlepše konča na pločniku, ki je vedno poln stolov, mit in gostov, na vratih majhne enotece pa je vse polno priporočilnih gastro nalepk revij, časopisov, knjig…