Cesarjev izbor vipavske rebule

Masterclass pokušina najboljših vipavskih rebul na Vipavskem Križu – Teoretični in praktični dokazi o veličini vipavske rebule, ko je pridelana na tradicionalen način

Piše: Uroš Mencinger

Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj in cesar Svetega rimskega cesarstva, si je poželel dobrega vina in je leta 1503 izdal cesarski ukaz. Z njim je podložnikom zapovedal, da mu pripeljejo – vipavsko rebulo! Ugledni tržaški profesor je dokument pokazal prijatelju Edvardu Svetliku, ki ima pod Čavnom najvišji vinograd na Vipavskem (Posestvo Svetlik), ta pa je z vinarskimi kolegi Primožem Lavrenčičem (Burja), Valterjem Mlečnikom (Mlečnik), Francem Vodopivcem (Slavček), Miho Batičem (Batič) in Zmagom Petričem (Guerila) že nekaj časa iskal prav to – uradni dokaz o veličini vipavske rebule.

Od leve: Valter Mlečnik, pred njim sin Klemen, Zmago Petrič, Edvard Svetlik, pred njim Primož Lavrenčič, Franc Vodopivec, Miha Batič

Najbrž so k tej (marketinški) pobudi Vipavce spodbudili tudi Brici, ki so svojo briško rebulo z masterclass pokušino in udeležbo svetovno znanih vinskih strokovnjakov na gradu Vipolže v velikem slogu svetu predstavili že lani (in bodo to ponovili letos, 29. avgusta). To je na prireditvi na Vipavskem Križu, v srčiki Vipavske doline, ki je hkrati tudi najmanjše slovensko mesto, potrdil tudi Miha Batilč: ”Mi samo skrbimo za vinograde naših otrok. Ko smo jih prevzeli od naših očetov in dedov, je bilo v Vipavski dolini rebule še največ, danes pa je na četrtem mestu. Zato moramo nekaj ukreniti. Rebula je naša tradicija! Zdaj pa se zdi, da je rebula le briška. To ni dobro!”

Kakorkoli, boljše, da imamo dve rebuli, briško in vipavsko, kot pa nobene. Vipavci so svoj Cesarski izbor dopoldan teoretično utemeljili, ga popoldan praktično dokazali in mu zvečer dodali še primerno kulinarično spremljavo. Oziroma, znanstveno so podkovali, da se je rebula, vinska sorta, ki ima v Vipavski dolini najdaljšo tradicijo, ohranila zaradi njihove trme in vinarskega znanja prednikov (Matija Vertovec, duhovnik iz Vipave, pisec prve slovenske knjige o vinogradništvu, Vinoreje, 1844, ki je še zdaj aktualna in koristna), predvsem pa, da ima nešteto obrazov, zaradi katerih je lahko penina, sveže vino, strukturirana in zrela, posebne kakovosti ali vino s podaljšano maceracijo, vendar je najboljša, ko je najbolj – tradicionalna. To pa pomeni, da je imel cesar prav – glede na to, kar so vipavski vinarji dali v pokušino na popoldanskem masterclassu, ki sta ga vodila Mira Šemič, ki je iz rebule akademsko diplomirala v Avstriji, in najboljši slovenski sommelier Martin Gruzovin. Že dolgo nisem tako težkega srca odlil toliko dobrih vin …

Mira Šemič: ”Rebula je slovensko vino, z veliko duše, vsaj stotimi obrazi, in tudi veliko trme je v njej.” Martin Gruzovin: ”Pri rebuli je okus tudi v kožici, tanini ji pomagajo in jo podpirajo, zato je najboljša, ko je pridelana po tradicionalni metodi.” Primož Lavrenčič: ”Imamo veliko dediščino. Zato, da nam bo prihodnost lažja, moramo biti s spominom v 19. stoletju, z željami pa v 22. Poiskati moramo tiste značilnosti, ki so neponovljive v nekem drugem prostoru. Vipavska rebula je lahko prav to.” Matija Vertovec pa je že pred več kot 250 leti ugotovil: ”Dobro je tako blizu, a se ga ne zavedamo.”

Z rebulo je na Vipavskem zasajenih 225 hektarjev. Pred 50. leti jih je bilo še 650 hektarjev.

Masterclass vipavske rebule, Vipavski križ, 18. avgust 2018

Rebula, 2017, Ferjančič, Planina. Integrirana pridelava. 6 mesecev v rabljenih sodih, 4 mesece v steklenici. Lepa svežina, citrusi, v ustih zeleno jabolko, poletno vino.

Rebula, 2017, Batič, Šempas. Ekološko-biodinamična pridelava, v povezavi z luninimi meseci. Zorenje v inoxu. Bolj dozorelo sadje, v ozadju tudi nekaj grenkobe, prijetne, mehko, zaokroženo, sveže.

Rebula klasika, 2012, Kmetija Slavček, Potok pri Dornberku. Ekološka pridelava. Eno leto na drožeh v 200-litrskih hrastovih sodih. Kratka maceracija. Poleg sadja v ustih velika mineralnost, za njo se čutijo zelišča. Kislina lepo opere usta.

Rebula extreme, 2015, Guerila, Planina. Demeter – biodinamična in ekološka pridelava, 45 dni maceracije, 2 leti zorenja v 500-litrskem hrastovem sodu. V nosu suho, kandirano sadje, medene note. V ustih okrogli tanini, uravnoteženo, meden, a suh, pookus.

Rebula, 2012, Ušaj, Črniče. Integrirana pridelava, 3 leta zorenja v sodu, 2 leti v steklenici. Marcipan, sladke začimbe, zrele, tercialne note. Objame prvi del ust, mehek ostanek, tanin ji godi.

Rebula, 2016, Posestvo Berce, Draga. Sonaravna pridelava, 1,5 leta zorenja v sodu. Maceracija. Zrelo sadje, posušena zelišča, smolnate note, jesen v kozarcu. Mineralno.

Rebula classic, 2016, Wine estate Lavrenčič, Duplje. Tradicionalna pridelava, 21 dni maceracije, 20 mesecev zorenja v rabljenih 300-litrskih sodih. Zrelo sadje, v ozadju vanilija, tobak. V ustih zrela figa, rožiči, uglajeni tanini podpirajo.

Rebula, 2015, Vina Zgonik, Branik. Integrirana pridelava, maceracija, 2 leti v rabljenih barikih. Malo oksidacije ji pomaga, jo zaokroži.

Rumena rebula, 2015, Kmetija Bizjak, Branik. Integrirana pridelava, 2 leti v akacijevih sodih. Arome kar prihajajo, veliko zelišč, kardamom, slanost, meden, smolast, dolg okus.

Rebula reserva, 2013, Kmetija Slavček, Potok pri Dornberku. Zrelost medenih zaznav, pečena breskev, cimet, vanilijev sladoled. Slanost. Trpkost uravnoteži kislina. Dolg odhod.

Rebula, 2011, Posestvo Svetlik, Kamnje. Sonaravna pridelava, 14 dni maceracije, 2 leti zorenja v velikem hrastovem sodu, 2 leti v steklenici. Oljnato, močan ekstrakt. Karamelne note, tobak. Suh, a nežen tanin, uravnoteženo.

Rebula Ivanka, 2016, UOU, Solkan. Ekološka pridelava, 15 dni maceracije, 1 leto v akacijevih in hrastovih sodih. Mineralnost že v nosu, sadni kompot. Veliko telo, močno, toda sveže, uravnoteženo.

Rebula selekcija, 2012, Posestvo Svetlik, Kamnje. Sonaravna pridelava. 14 dni maceracije, 3 leta zorenja v velikem hrastovem sodu, 3 leta v steklenici. Globoko, gosto, ekstraktno, smola, marcipan, rožiči, veliko lesa. Težkokategornik, ki bo še zorel.

Rebula, 2009, Vinogradništvo JNK, Šempas. Biološka pridelava, 20 mesecev v rabljenem sodu. Še vedno mladostno. V nosu sultanine. V ustih slano, suho, trpko, kliče zapečeno meso.

Rebula, 2009, Mlečnik, Bukovica. Ekološka certificirana pridelava, 2 leti v velikih hrastovih sodih, 3 leta v steklenici, alkohol le 12 % vol. Že v nosu harmonija, nič ne izstopa, široka pahljača. V ustih svežina in močni tanini. Miže je sveže belo in zrelo rdeče hkrati.