Master class velikega bordojca iz majhnega vinograda, ki je prvi sosed Pétrusa
Piše: Uroš Mencinger
Ko imaš takšno vino v kozarcu – steklenica od 400 evrov -, moraš paziti, da se kaj ne polije. Zato dopoldanski master class z enajstimi vini enega najbolj prestižnih bordojskih vigneronov ni najboljša priložnost za pitje. Je pa toliko bolj redka. Priznam, nisem pokušal čisto po pravilih in vsega, po grgranju, odlil. Se sploh lahko napijemo takšnega vina?!
Chateau Lafleur je bordojski pojem! Resda nekaj tudi zaradi svojega prvega soseda, ki ima v Pomerolu vinograd nad njim, kar mu zagotavlja še višjo ceno in slavo. Kot je za Pomerol, desni breg Dordogne, značilno, saj celoten plato obsega le 110 hektarjev, je Lafleur zelo majhen, še manjši od Pétrusa, z le 4,5 hektarji in zgolj deset tisoč steklenicami.
Vino v kozarcu ni podleglo nobenim vplivom. Ni bilo všečno, sploh ne marmeladno, bilo je še mlado, toda že zrelo, zelo mineralno, kompleksno, bogato s tanini, ki pa so bili nežni. Takšen je Lafleur že nekaj let po rojstvu. To je vino iz majhne kleti, ki je vedno veliko.
Poskusili smo mlada letnika. Leto 2011 je bilo za Bordeaux neobičajno, vse do trgatve zelo suho, ob trgatvi pa dež. To je bil letnik z najmanjšimi grozdnimi jagodami v dolgi zgodovini. Ob že tako majhni in močno omejeni rodnosti trt je dalo to še večjo moč, z njo pa tudi močnejše tanine. Težek letnik, v katerem je potrebno zamenjati široke vinske tanke z ožjimi in skrajšati maceracijo, omiliti njen vpliv in poiskati bistvo, to pa je pri Lafleuru vedno ravnotežje.
Leto 2013 je bilo bolj bordojsko, torej deževno, od avgusta dalje pa suho. Zato je ta letnik v svoji kompleksnosti že bolj uravnotežen, zato je bolj glasno začudenje, kako je lahko takšna globina tako nežna hkrati, v ustih je že dokaz, kaj, kdaj, kakšno je elegantno vino.
Lafleur sicer ne govori o grozdju, a saj se ve, da je razmerje merlota in cabernet franca enako. Sodčki, v katerih vino zori 18 mesecev, so rabljeni, zanj jih ovini linija vin Grand Village, za katero imajo Guinaudeauji 16 hektarjev v Fronsacu.
Chateau Lafleur je majhna, toda velika klet. Leži v osrčju platoja Pomerol. Zapisi o vasici s tem imenom so iz 18. stoletja. Prve trte so zasadili v 19. stoletju. Družina Guinaudeau (začetnik Henri Greloud) ima majhen, a dragocen vinograd v lasti od 1872. Legendarni letniki so 1929, 1947, 1982, iz mlajšega časa pa 2005, 2009, 2010.
Vinograd velikosti 4,5 hektarja je celovita, kvadratna parcela, vendar z različnimi mikro lokacijami, na katerih se prepletajo peščena, prodnata in ilovnata tla. Prav ta prepletenost terroirja daje vinu njegovo kompleksnost in je največja vrednost Lafleura. Trte so stare od 40 do 120 let. Guinaudeauji, v dveh generacijah, oče Jacques in sin Baptiste, so vigneronsi, tako se v Franciji imenuje le tisti, ki iz svoje trte delajo tudi svoje vino.
V restavraciji T.O.M R je Lafleur na master classu predstavil Omri Ram, izraelski somelje in enolog, ki si je želel, da bi sodeloval pri ustvarjanju vsaj enega letnika velikega svetovnega vina. ”V Izraelu imamo dobra vina, toda zaradi podnebja nimamo možnosti, da bi bila ta vina tudi velika …” Zato je šel, logično, v Bordeaux, se pridružil LaFleuru in ostal.
Ob Lafleuru je Ram predstavil še druga vina vigneronske družine Guinaudeau. Pensées de Lafleur je iz istega vinograda kot paradni Lafleur, celo iz njegovega osrčja. ”To ni drugo vino!” je poudaril Omri Ram. ”Druga vina so si izmislili v Medocu, kjer imajo ogromne vinograde, pri nas pa so površine tako majhne, da moraš na njih vsako leto pridelati grand vin.” Pensées tako Lafleuru omogoča, da je vsak letnik v njem le najboljše, da je s tem le velik.
Poseben projekt majhne-velike vinske kleti je Act. Gre za vino, ki tako kot Grand Village izvira iz Fronsaca, z družinske kmetije Jacquesa Guinaudeauja. ”Ta projekt smo šele začeli, leta 2009, zato je to vino za prihodnjo generacijo, vino, ki šele nastaja.” O tem priča tudi poimenovanje, saj smo poskusili Dejanje 3 in 4. Cenovni razred 30 evrov, prav tako majhen donos in le po 12 tisoč steklenic. Malo več merlota kot cabernet franca, prav tako poudarek na delu v vinogradu, v kleti zorenje v novih sodih, v kozarcih vino, ki ga ni potrebno piti šele za petdeseti rojstni dan. Ram: ”Someljejsko vino, ni predrago in ga lahko piješ ob jedi.”
Ker ”v Bordeauxu pijemo tudi bela vina, ki pa jih kupujemo drugje”, se Guinaudeauji preizkušajo tudi v pridelavi belih sort. Beli Grand Village, 2015, je sauvignon s svežimi, zelenimi notami, Les Champs Libres pa cuvee (sauvignon, semillon) z zorenjem v sodu.
Master class Lafleura je organiziral avstrijski Wein Art. ”Ovinili” so nas z novim, prestižnim Bollingerjem, rose, 2006.
