Morski okusi v Bričevem vinogradu 

Brič, ki je bil včasih Primorka, je morska restavracija kot včasih in kot je še danes v morski Sloveniji zaželeno. Iz morja ponuja vse tisto, kar in kot hočemo, želimo, potrebujemo.

Gostom je všeč, ker je tako veliko, da vedno najdejo prostor, tako fino, da so lahko v kratkih hlačah in/ali kravatah, tako svetlo, da najdejo vse ribje kosti, in tako okrašeno, da naslednjič spet najdejo.

Je nekaj na tem, da smo (Slovenci) odvisni od morja in njegovih okusov. In tudi s to odvisnostjo je tako kot z vsako drugo – želimo čim prej in čim bolj v žilo. Brič ponuja prav to!

Dobre in sveže domače bombetke, mešanica bele in graham moke. Ob solnem cvetu je tudi olivno olje (Brič, družina Milok, Sečovlje, cuvee treh sort).

Na krožniku v sredini namaz iz morskega psa, ob strani vložen sardon in na soncu sušen ter vložen paradižnik, prah črnih oliv, grahov kalček.

Hobotnica v solati; sipice s pinjolami, jagodami, zelenim poprom in vinsko redukcijo; morski pajek v solati. Na krožniku še borovničeva krema, krema manga in pasijonke, wakame alge in kandirana lupina pomaranče v sirupu. Naredi razliko do morskih gostiln, ki nabašejo preveč, posledično pa ima nato vse enak okus. Tukaj pa sicer klasično pripravljeno, a s čistostjo krožnika in ”ščepcem”: posebej izstopa lupina pomaranče v sirupu, vendar tudi drugi dodatki dodajajo svoje, saj ima vsak svoj okus, teksturo, konsistenco, zato omogočijo igranje.

”Znani smo po karpaču, ki ga zmešamo pred vami,” je najava Bričeve (Primorkine) klasike, ki se je gostje nikoli ne naveličajo. Natakar prinese celega brancina, nato pa ga spretno tanko zreže in marinira.

Spodaj je na krožniku berivka, zgoraj so solni cvet, kostanjev med (”ker je aromatičen, a najmanj sladek”) in peške granatnega jabolka. Marinada je iz sveže stisnjenega limonovega in pomarančnega soka. Klasika!

Pljukanci so pravi, s pravim ugrizom, ne le zaradi kuhanja, tudi nežnega gnetenja, prevlečeni z omako, ki je povsem naravna, v njej je le vse najboljše iz številnih nog morskega pajka (ali oklepa rakovice …).

Divji riž s kaneštrelami in istrskim radičem. Majhne pokrovače, radič in divji riž za kombinacijo, ki odločno pokaže, da ne posnema rižote, zato še bolj ostane v spominu.

Naše (nasploh jadranske) morske restavracije prisegajo na jedi iz pečice. To imajo radi kuharji, ki se med pečenjem lahko posvetijo drugim opravilom, natakarji, ker se lahko izkažejo s spretnostjo razkosavanja in serviranja, ter gostje, ker vedo, kaj in kako dobijo. Brič pri tem ni nobena izjema.

Razstavljena kava in čokolada s svežim drobljencem mandljev in orehov, v objemu pasijonke in kokosove pene. Sladica v kozarcu, na dnu čokoladni biskvit, ob strani krema kave, čokolade in pasijonke, drobljenec z lešniki in mandlji, stepena smetana iz kokosovega mleka. Deluje ”na hitro”, a ima vsebino, zaradi treh krem in presenečenja, za katerega poskrbi kokos.

Brič ima vse tisto, kar si še danes pri nas predstavljamo pod pojmom morske gostilne. Seveda najprej pozdravi bazen z jastogi. Odvisno od vremena je zunaj, čeprav brez plimovanja, a zato v vinogradu, ali znotraj, kot v plesni dvorani, s prav toliko beline na naslonjalih stolov, a z vozički polnimi rib na parketu, namesto visokih pet in polnega plesišča. Postrežba je zato stara šola, ki najraje začne z: ”Danes je sveže,” namesto branja pa predlaga: ”Lahko pomagam?” Zato hrana v takšnem morskem razpoloženju nima nobenih možnosti, da razočara. Brič, ki ne komplicira, zapleta, solira, spreminja, svoje delo opravi v glavnem boljše od množice podobno morskih, a bolj površnih. Ponuja nam tisto, kar in kot hočemo, želimo, potrebujemo. Morske jedi niso marinirane le na krožniku, temveč tudi na jeziku. In vinska spremljava je sestavni del jedilnega lista.