Odčeplja Uroš Mencinger: Pinot noir selekcija, modri pinot, 2009, Marjan Simčič; Veliko rdeče, 2003, Movia; Vendemmia Amarone della Valpolicella Classico, 1968, Bertani
Debelina stejkov je bila takšna, da je potrebovala konkretno spremljavo. Združili smo moči in odčepili tri steklenice velikih rdečih. Burgundskega iz Brd, bordojskega iz Brd in sušenega iz Valpolicelle. Potem pa kar pozabili na meso.
Simčičev modri pinot 2009 je Jancis Robinson, ena najbolj znanih vinskih kritičark na svetu, v svojem izboru vin za praznike uvrstila med izbranih sto z vsega sveta, med njimi med 25 rdečih. Iz najstarejšega vinograda modrega pinota v Brdih, vino, ki izraža burgundsko filozofijo Marjana Simčiča, elegantno od prvega požirka do zadnjega spomina še dolgo potem. V vonju so briške češnje še rdeče, v okusu že črne. Tanini so tako nežni, toda zreli, da je vino predobro, da bi ga preveč popili. Počasi! Naj še kaj (steklenic) ostane, saj še ni rekel zadnje.
Veliko rdeče 2003, magnum, je na vrhuncu. James Suckling mu je prisodil več kot 90 točk. A to je bilo že pred nekaj leti. Zdaj vsaka kaplja vonja po svežih in suhih začimbah, po zorenju v lesu, po praženem, v ustih je suho, toda bogato in zelo elegantno. Tanini so že omehčani, vino je hkrati veliko in pitno. Ko gre takšna steklenica naokrog, si želiš: ”Pil bom le še takšna vina!”
Bertanijevemu skoraj abrahamovskemu amaroneju so leta vzela spodnji del Classico nalepke, zamašek je bil v steklenici, ki je dolga leta ležala v hladu, temi in pajčevini v najbrž najboljši vinski kleti raritetnih vin v Sloveniji, pri Milanu Graju na gradu Socerrb, razmočen in se je zdrobil, toda vino smo odprli 24 ur pred pitjem, ga skrbno pretočili in pustili v najboljši dekantirki, kar smo jih našli v domači omari, da se je umirilo in nadihalo. Stejkov ni bilo več, limonov tarte je počistil predhodne tanine in spomine, za spremljavo sušenemu grozdju pa se je ponudila čokoladna krema s karamelo. Bilo je hkrati najboljše rdeče italijansko vino in najboljši portovec, od slednjega je imel ves vonj, od prvega vso pestrost zrelih, prav nič starikavih, še zelo sadnih, toda dolgo vloženih, okusov. Vino, ki se ga bolj je kot pije. Življenjski dogodek!
Vsako vino je bilo veliko, vsako je bogato pripovedovalo, vsako smo vzljubili, za vsakim nam je žal, ker ga pri nas ni več, toda vsako je bilo povsem drugačno. Tri vinske in vinarske filozofije, trije velikani. V tem je največji čar odčepov!
