Včasih smo imeli vsi doma tako velike zamrzovalne skrinje, da so potrebovale posebne sobe. To je bilo še takrat, ko smo imeli sorodnike na deželi in smo jih obiskali dvakrat na leto, ko so klali. Potem pa je bilo sorodnikom dovolj takšnih obiskov, zato smo, kajne, skrinje zamenjali z omarami. Pridobili smo eno sobo in zamrzovalne predale zamenjali z ozimnico. Nismo, namreč, več našli časa za vlaganje v rex kozarce, zato smo začeli hitreje ”vlagati” v vrečke za zamrzovanje. Zaradi tega smo nehali jesti zelenjavo, ko je bila sveža, in jo začeli uporabljati, ko je bila odtajana. Če pa je bilo potrebno napolniti predale. Potem pa so nam na vsakem vogalu postavili velike nakupovalne centre… Zdaj je v domačih zamrzovalnikih le še tisto, kar je na trgovinskem letaku v akciji. Tako se ti veliki paketi imenujejo, najbrž, zato, ker dandanes res ne veš, kaj, kje, kdo, kdaj te lahko preseneti.

Za tiste pa, ki tudi kuhate, ne le pogrevate, sta dva zamrzovalna predala vseeno potrebna. V prvem so jagnječja krača, ker se vedno ne dobi, dva debela stejka, ker nikoli ne veš, kdaj bo vreme napovedalo piknik, in vrečka za led, napolnjena z zelenjavno osnovo, ker vso to meso potrebuje dobro omako. In v drugem predalu so ”ostanki”, ker je včasih boljše skuhati več kot premalo. Na primer zelenjavni ragu z gobami, ki smo ga jedli tukaj, njegovi ostanki pa bodo podlaga krompirjevim njokom, ki so sicer lahko iz akcije, a potem ne bodo takšni kot na sliki. Ker zanje ne potrebujete recepta, temveč le malo dobre volje, vam svetujemo le, da naredite večje in jih sploščite kot polpete. Tako se bodo še lepše zapekli pod sirom, da bodo zgoraj hrustljavi, spodaj pa mehki. Ob skledi solate potrebujete le še kozarec modre frankinje.

Tags: , , , , , ,