”Sem veselo zmedena”

Ana Roš, najboljša chefinja na svetu, med večerjo in naslednjim poletom

Tako veliko priznanje ni prišlo čez noč. Že nekaj zadnjih let se priznanja Ani Roš kar nizajo, Cook it raw, Ikarus, Gelinaz, Netflix, gostovanja po vsem svetu … Pa vseeno, kaj je bilo odločilno, da je najboljša slovenska chefinja postala zanimiva za svet?
Ana Roš: ”Vsaka nagrada ima svoj prostor in čas. Pot k takšnemu priznanju je pravilna samo, če je počasna, korak za korakom. Mislila sem, da bo sicer moj trenutek prišel kasneje, zato sem malce veselo zmedena.”

Vsa ta priznanja so rezultat nenehnega napredka. Kdaj in kaj je bilo odločilno spoznanje, odkritje, ideja? Ko si začela kuhati in ustvarjati ”svetovno”?
Ana Roš: ”Ni bilo hitrega odkritja, bolj počasno odkrivanje sebe kot kuharice in moje okolice kot “food providerja”, dobavitelja vrhunskih lokalnih sestavin.”

Lahko opredeliš točno določeno jed, ki si jo ustvarila, in ob njej začutila – to je tisto pravo?
Ana Roš: ”Ne verjamem v stalnice (signature dishes), zato nobeni jedi ne posvečam večje pozornosti. Nekatere bolj osrečijo mene, druge morda naše goste. Vsekakor se skozi čas spreminjamo in z njim naš pogled na hrano. Zato danes ne kuham jedi izpred nekaj let. Ne razumem jih več kot svoje, ker sem se medtem pač spremenila.”

Ana Roš je najboljša chefinja na svetu, vrhunska slovenska kulinarika pa je v senci sosednjih dežel, Italije in Avstrije, ter malo poznana. Kaj manjka slovenski kulinariki? Zakaj ni bolj prepoznavna?
Ana Roš: ”Slovenski kulinariki manjka samo osnovna infrastruktura in to so svetovni vodiči. Morda nas bodo po letošnjem letu naši severni sosedje nehali gledati kot nerazvito južno provinco Avstrije, ki ni vredna bolj razgledanega kritika – inšpektorja, morda bodo Italijani v svoje vodiče dodali še lokal ali dva …. In morda bomo nekega dne dočakali Michelinov vodič, verjetno skupaj s sosednjimi državami. Ampak vse to ni moje delo, to je infrastruktura, ki nam jo je dolžna zgraditi država.

Kaj lahko od tega prestižnega naziva pridobi slovenska kulinariki (in Slovenija nasploh)? Kaj moramo za to narediti? In na kakšen način ji boš ti lahko pomagala?
Ana Roš: ”Nagrada je super platforma za nadaljnje delo. Slovenija vsekakor ni več neznanka. Od tu naprej je potrebno vzdrževati kondicijo, kvaliteto.”

Kaj pa zdaj? Ko si najboljša na svetu … Naslednji cilj? Načrti? Želje?
Ana Roš: ”Vedno se učimo in iščemo nove cilje. Vedno je mogoče biti boljši. Hiša Franko potrebuje veliko bazo dobrih gostov, če hoče sploh preživeti. Če živiš in delaš v  Kobaridu,  je potrebno veliko več pozornosti kot v Parizu, Londonu, Ljubljani …, če želiš gosta prepričati, da se odpravi na pot.”

Ana Roš je najboljša chefinja na svetu. Kdo pa je zate najboljši chef? Najboljša restavracija?
Ana Roš: ”Ne verjamem v absolutizem. Obožujem koncept Nome in Relae-ja v Kopenhagnu. Spoštujem Rodolfa Guzmana, ki na koncu sveta (Čile) premika meje mogočega, verjamem v koncept bistrojev v Parizu, ker je prijetneje in bolje kot v velikih michelinkah, cenim podjetnega Davida Changa in njegove Momofuku restavracije v ZDA. Navdušene misli bi lahko zapisovala nekaj ur. Pa bom raje zaključila s fantastično večerjo pri Binetu pred nekaj dnevi.”

z letališča, letim na sever Anglije, kjer kuham večerjo,

objem,
Ana