Ponovno smo ocenili Hišo Franko, v kateri kuha Ana Roš, najboljša chefinja na svetu za leto 2017
Piše: Uroš Mencinger
O Ani Roš tudi tisti Slovenci, ki vrhunsko jejo le po televiziji, in tisti svetovni kulinarični popotniki, ki jejo le po Michelinu, vedo že vse. Ker pa je v Hiši Franko le toliko miz kot je v Anini kuhinji kuharic in kuharjev, ne poznajo tistega, kar je najbolj bistveno. To pa so Anine jedi! Zato je vaš kulinarični kritik skušal čim bolj natančno zabeležiti, kaj je pojedel in okusil, ko mu je konec aprila kuhala najboljša chefinja na svetu.
To je naša tretja ocena Hiše Franko in Ane Roš v zadnjih sedmih letih. Ocena se ni spremenila. To pomeni dvoje, prvič, da se chefinja ni zgodila zdaj in čez noč, saj je bilo na tej strani natisnjenih Deset pravil vrhunske slovenske gostilne, spodbujenih z (dobro)jedčevo izkušnjo – ”Nikjer drugje se, namreč, prihodnost ne okusi tako izrazito in slastno kot v Anini kuhinji in Valterjevi kleti” – že junija 2010. In, drugič, da chefinja še vedno napreduje in se lahko veselimo vsakega novega obiska (in priznanja).
Bi bilo lahko še boljše? Po toliko hodih, informacijah, doživetjih ni utrujena le Frankova ekipa, temveč tudi njihovi gostje. Toda to ni utrujenost, ki bi težila, polegla, zaspala, to je utrujenost zaradi smeha, zadovoljstva, potešitve. To je utrujenost tudi zaradi primerjave. Če je kaj naporno pri Ani Roš, potem je to, da (še) ne veš, kaj je najboljše. Če ji kaj še manjka, potem je to ”Frankov rostbif” … Ana Roš je še vedno in vedno bolj ustvarjalna in produktivna, nove jedi nastajajo hitreje od novih priznanj, nove terase, novih sob, novih načrtov. Zato jih je toliko, da si zaželiš še kaj ponoviti, se samo zaradi ene vračati, o njej sanjariti. Tokrat so bili to vampi, a večer prej je bila jegulja in prihodnjič bo spet 18 novih doživetij. To, seveda, ni slabo, to je, logično, odlično.
Foto zgodba o novih Aninih jedeh
