Ocenjujemo: Štorja pod stopnicami – Presenečenje v kletni gostilni in vinoteki v Postojni – Kjer ima pozdrav mladega chefa več hodov kot drugje degustacijski meni
Ocenjujeta: Violeta & Uroš Mencinger
Postojna je zgodba pod zemljo. V njeni jami živi človeška ribica v večni temi. Štorja je zgodba pod stopnicami. Zaradi njene gostilne in vinoteke v kleti Postojna ne živi več v kulinarični temi!
Štorja je zgodba, ker tako preseneti, da si je ne želiš pripovedovati dalje, saj bi jo raje obdržal zase. Štorja je pod stopnicami, zato si še bolj presenečen.
V takšne gostilne moraš nekam daleč na izlet, tukaj pa je ”ljubka kombinacija restavracije in vinoteke” kar v centru Postojne, le po stopnicah moraš. Drugje so pod takšnimi stopnicami kleti, ki povabijo le na kozarček, potem ti pa točijo na litre, da so stopnice hitro prestrme. Tukaj pa je vinoteka, v kateri imajo kozarci peclje, natakar someljejsko znanje, gostje pa pijejo malo, toda najboljše. Predvsem pa so takšne zgodbe drugje v restavracijah, kjer imajo stene pozlato, natakarji bele rokavice, ceniki previsoke cene in gostje prevelika pričakovanja. Tukaj pa je štorja kar pod stopnicami, a ima pozdrav mladega chefa vseeno več hodov kot drugje degustacijski meni, Štorja pa je kulinarično presenečenje leta, četudi se pod stopnicami njeni zgodbi prepustiš že januarja!
Rad Dobrojem priporoča:
Kako prepričati le lačne, ki so se prej v tem ambientu spoznali le burgerje pod spopnicami, da ostanejo, ker se prepustijo, in se vrnejo, ker niso več le lačni? Tako, da se tisti, ki hitro prinese vodo, spozna tudi na vina, oni, ki pride za njim, ker ”jaz sem pa za hrano”, pa za šefa, ki se spozna tudi na kuhanje. Zato se še vi spoznajte. Ste za 4, 7 ali 9?
Ocena – 2 srčka:
Štorji ne gre verjeti na besedo. Če piše kot drugje, torej pozdrav, tatar, pasulj, ocvrt piščanec, kavla, rep, štrudelj …, ne bo tako kot se bere, temveč – kot navduši. Štorjina zgodba je v izvirnosti kombinacij, v katerih se ujemajo tradicija in lokalne sestavine. Toda tisto, kar še dodatno preseneti, je brezhibnost izvedbe! Če te radodarnost pozdravov že na začetku kupi, a ”sumiš”, da so se zmotili, če pripišeš poznejše uspešne kombinacije tudi elementu sreče in spletu okoliščin, da zunaj sneži, znotraj pa sije sonce, potem ni nikakršnih dvomov, ko gre za skorje, omake, oblike, barve in vse druge kuharske finese, da je chef sicer mlad, a zna že toliko, da je prava zgodba v tem, ker Štorja noče biti restavracija, temveč ”le” gostilna.
Tags: ocena, pod stopnicami, postojna, recenzija, restavracija, srčki, štorja, uroš mencinger
