Končno! Nimajo več vse slovenske gostilne ob predjedeh kot so narezek s sirom, pršut z olivo in karpačo z balzamičnim kisom več italijanske zastave s solatnim prelivom na svojem železnem repertoarju. Nekatere se sicer še upirajo, a vseeno smo gostje očitno močnejši. Dovolj nam je, kajne, vodenega paradižnika, gumijaste mocarele in uvele bazilike. Dajte nam za solatno predjed raje domači ”esihflajš”.

Ali pa spremenite caprese … Namesto žarkega in razdevičenega olja naj bo najboljše deviško olivno olje iz istrskih ali briških oljk, ki naj pikantno zapeče in okusno pogreni. Namesto uvele bazilike naj bo več vrst sveže utrgane bazilike, z rdečimi, velikimi in/ali drobnimi listi. Namesto gumijaste mocarele iz akcije naj bo mehka in dišeča bivolja buratta, ki se jo ne reže, temveč trga, ali pa kravji fior di latte, ki res diši kot sveže nabrano cvetje. Namesto vodenega paradižnika iz hladilnic naj bo pravkar utrgan z domačega vrta, pa ne le ves enak, temveč različnih sort, oblik, barv, okusov.

Ali pa, še boljše, kaj celo spremenite! Saj zato ne potrebujete recepta … Saj avgusta niso sveži le paradižniki, temveč tudi smokve. Ko so tako sveže, so prav tako sočnbe, zunaj že skoraj črne, znotraj pa lepo rdeče. Že zaradi zastave … In tudi bazilika ni edina, ki je zelena in ki je najboljša le sveža. Tudi mete je več vrst in še več okusov.

Smokvo narežite na krhlje. Buratto natrgajte na grižljaje. Baziliki (ali meti) lahko pustite liste cele ali pa večje z z ostrim nožem narežite na tanke trakove. Vse lepo razporedite na krožnik, solite, poprajte in radodarno oblijte z olivnim oljem. Zraven gresta hrustljava bageta in nekaj mrzlega-suhega-našega-penečega. Ravno prav, skratka, da se v poletni vročini odžejamo in si povečamo apetit.

Tags: , , , , ,