Cikorija in radič

Če kje dobite puntarello, kupite zraven še treviški radič

Puntarella – kako lepo ime – je kot solata nepozaben spomin na zimski obisk večnega mesta, ki ga potopisno lahko spoznate tudi tukaj.

Kot priloga je je škoda, da bi se žrtvovala za zrezek, saj ga lahko nadomesti tako uspešno, da piciji, domača inačica špagetov v sveži obliki iz Toskane, svaljkana na dolgo in z rokami, tega sploh ne opazijo. Recept je tukaj.

Brez recepta pa smo puntarelli, ki ji pri nas (pogojno) lahko rečemo belušna cikorija, namenili družbo zimskega korenja s čilijem in spremljavo krompirjevega pireja s parmezanom. Škoda le, da je pri nas belušno cikorijo, ki jo kot puntarello v zimskih mesecih najbolj ljubijo Rimljani, tako težko dobiti. Če pa vas pot zanese vsaj do Trsta, si jo že na Opčinah rezervirajte, zdaj ko imate zanjo že kar dva recepta.

Ko ste že tam, nikar ne pozabite kupiti še treviškega radiča. Ta se pri nas sicer dobi, vendar tako, da ga prekupčevalci pripeljejo iz Italije. Zakaj ga ne bi, torej, kar vi?! Tudi ta sorodnik cikorije ne potrebuje zapletenih receptov, temveč le dobre dodatne sestavine. Uporabite panceto, ki ne diši po dimu, temveč po Krasu. Treviškemu radiču kocen le olupite, nato pa glavice po dolgem narežite na četrtinke, da se listi držijo kocena. Ovijte jih s panceto. Pečico segrejte na 230 stopinj, radičeve zvitke pa položite na peki papir v pekaču in jih pecite na vsaki strani po pet minut. Ko je panceta hrustljava, je radič še sočen. Na krožniku ga prelijte z olivnim oljem in čim bolj staranim balzamičnim kisom. To ni tisti, ki ga uporabljate za solato, temveč tisti, ki je za sladice! Na vrh naribajte parmezan. Če je kosilo, je zraven kos kruha, če večerja, pa kozarec vina.

Saj res, zakaj bi imeli slabo vest pred spanjem? S treviškim radičem bo večerja lahka, če bo za kosilo, pa se zvečer med ne-vem-že-katerim sklopom reklam ne bomo predali s sendvičem v roki, temveč bomo raje nekaj časa pridno mešali. Recept za čokoladni mlečni riž z orehi je tukaj.