Ocenili smo najbolj morsko slovensko gostilno, v kateri Darko Rodica med dimom solnega cveta že 43 let pripoveduje rockersko-ribje zgodbe.
Piše: Uroš Mencinger
Najprej se sliši le: ”Jajce na jajcu,” potem pa le hrsk, hrsk. Ker v tem času sipa nosi, ni omlete, temveč je ocvirk … Iz sipinih jajc je ves krhek in hrustljav, okus, ki se topi na jeziku, pa ima (še) po ikrah ciplja. Takšen je kuharjev pozdrav na terasi, ki gleda toliko Kopra in slovenskega morja pod seboj, da je slišala že toliko (in takšnih!) morskih zgodb, da njihov avtor Darko Rodica ni le stari rocker, temveč tudi prava slovenska morska legenda! Ker je v svoji dolgi zgodovini z morjem počel že vse, od čevapčičev do molekularnosti, je podatek, da se je vrnil k osnovam, vreden širše pozornosti. Za gradom še nikoli nismo tako dobro jedli!
Ker terasa za Gradom gleda toliko Kopra in slovenskega morja pod seboj, je slišala že takšne morske zgodb, da je njihov avtor Darko Rodica prava slovenska morska legenda! Nikjer drugje v Sloveniji ne moreš spoznati toliko morskih prebivalcev s tako svežim poreklom. To pa zato, ker ima stari koprski rocker, ki je zamudil le en velik koncert, pa še tega upravičeno, saj je 5. julija 1975, ko so rožnati Floydi igrali v Knebworth parku, odprl gostilno za koprskim Gradom, največ ribiških prijateljev v slovenskem zalivu in na hrvaških otokih. Zato grajsko morje nad Semedelo potrebuje le eno skrivno začimbo, ki pa prihaja neposredno iz srca. ”En kup ljubezni,” vam bo zaupal pripovedovalec najlepših slovenskih morskih zgodb, če boste znali poslušati, ko bo začel: “Da vam povem, kaj bom danes počel…” Kajti za Gradom dobite le to, ”kar je tačas v naši hiši”, in tako je od ježkov gospe Sonje do pripovedi gospoda Darka, od prijateljev s čolnov do sosedov iz vinogradov, oljčnikov in sadovnjakov, od sprehodov s kužkom po obali in s košaro po tržnici, do dišav z zeliščnega in vitaminov z zelenjavnega vrta.
Kar je še včeraj hitro plavalo, ima danes meso belo kot sneg, čvrsto, sočno in morsko, zato ga je potrebno počasi uživati. Kar je surovo, se vidi s terase, zato je tako sladko, da potrebuje le še malo grenkobe iz sosedovega oljčnika, malo kisline z lastnega drevesa in malo solnega cveta z dopoldanskega sprehoda. Ker je v svoji dolgi zgodovini z morjem Darko Rodica počel že vse, od čevapčičev do molekularnosti, in se je zdaj vrnil k osnovam – ”Če imaš dobre sestavine, jih ne smeš mučiti, le v ponev, na oljčno olje in le zelo na hitro na krožnik in takoj h gostu, brez čakanja” -, se pripravi … Kar boš najprej pojedel z ušesi, boš potem še pocmokal v ustih!
Rad Dobrojem priporoča: ”Ko se razkadi Darkov dim solnega cveta, s katerim so tako njegove jedi kot zgodbe že zdavnaj ponarodele, ostane čisti rock, ki pa je za ušesa tih, nežen, mil, zato pa hard za usta, saj se vse trese od okusov, vonjev, barv, tekstur, spoznanj.”
Tags: darko rodica, jadran, koper, morje, obisk, recenzija, restavracija, ribe, semedela, sonja, za gradom