V Polonki se ne da rezervirati, zato je pred Polonko vedno vrsta. Toda gostje zelo radi čakajo, saj imajo za to kar tri razloge. V vrsti je vedno veselo, saj ti prinesejo hišno pivo Feo. Ko prideš na vrsto, si srečen še preden naročiš, saj končno imaš mizo. Ko ješ, pa nočeš nehati, saj si dolgo čakal, zato poskusiš čisto vse. Kar je edino pravilno, saj je v Polonki vse dobro.

Ko je Valter Kramar z ženo Ano Roš iz očetove gostilne naredil eno najboljših Hiš na svetu, je sredi Kobarida odprl novo Hišo, Polonko. V njej je zdaj deklica za vse, gospodar, somelje, pivovar, kuhar, natakar, nabavni … Takšen mora biti oštir!

Hiša Polonka je zato, ker v Hiši Franko ni več kultnega Frankovega angleškega roastbeefa (od 1973). Hiša Polonka je zato, ker nikjer ni več takšne prave frike iz pravega tolminskega sira, z visoke paše in surovega mleka. Hiša Polonka je zato, ker so povsod le še bruskete, a na njih ni planinske skute, ker so drugje bakalce iz novozelandskih ovc, žlikrofi pa iz industrijske proizvodnje, ker so piščanci zmleti in brez perutnic, ker so burgerji stoje, leže, mimojede, ne pa za staro, leseno in polno mizo, ker v štrukljih ni več dovolj orehov, ker … nikjer pred preprostimi gostilnami ni več vrst in čakanja!

Hiša Polonka pravzaprav ne potrebuje ocene, saj se vanjo ne gre jest, temveč veselit. A naj se ve, da boste srčkano siti!

Čeprav je Frankov roastbeef kulten in je ob njem Natašin kruh z drožmi, pa je jed, ki najbolj nagradi čakanje v vrsti pred Polonkinimi vrati tradicionalna pastirska jed iz krompirja in sira, frika. Na SladoLentu še vedno velja Valterjev rekord iz 2016. leta s 750 porcijami frike, ki pa ga v poletnih mesecih v Polonki zruši vsak dan. Osnova je tolminski sir, ki so mu za okus dodani starani planinski siri. Krompir je zato, da popivna maščobo in lahko več poješ (ter popiješ).

Ko prinesejo hišne njoke, pri sosednjih mizah začnejo striči z nosnicami, diši po jančkovi bakalci.

Klasična oštarija ne potrebuje veliko jedi. Če so vse dobre, seveda. Tudi Polonka ima burger, s kandirano rdečo čebulo, zeliščno solato in mladim planinskim sirom, tudi golaž, ki pa je jelenov (s kipnikom), in tudi ocvrtega piščanca, vendar le perutničke, s krompirjevo solato in zeliščno majonezo. Nima pa stejkov in florentincev, pač pa od kralja živali svinjski vrat, pečen na žerjavici, z ocvrto zelenjavo, pečeno polento in ostrim nožem.

Dnevna pita pomeni, da je vedno sveža in vedno sezonsko drugačna. Ta je breskova. Za tiste, ki so že poskusili kobariške štruklje.

V Polonki je vse domače. Valter Kramar, eden najboljših slovenskih vinskih poznavalcev, skrbi, da so v kozarcih in na karti (45 etiket) najboljša slovenska sonaravna vina avtorjev z naše in italijanske strani, med katerimi je, seveda, tudi Valterjev brat Matjaž Kramar, Atelier Kramar iz Dobrane v Brdih. Ker pa je Polonka oštarija in se v njej spije največ piva, je Valter Kramar tudi lastnik mikro pivovarne Feo, kjer tik ob Polonki vari piva pilsner, pale ale, Indian pale ale, summer ale in stout.

Nova Kramarjeva pet nat penina HUG sledi trendu poletno-aperitivnih, motnih in pitnih mehurčkov. Beli Kramarjev Bohem, 2016, zeleni sauvignon (friulano, jakot, sauvignonasse …), se je po kratki maceraciji (3 dni) zresnil v 500 l sodih (20 mesecev). Merlot Garanza, 2016, Kramar, je bil 3 leta v sodih, da je postal tako velik.