Pri njih je goriška vrtnica, pri nas, v Solkanu, pa sukenski regut. Za vse pa je enako velika – trofeja! Goriški siljeni radič je za dobrojedca kot rogovi kapitalca za lovca. Dosti premalo ga je za vse, ki ga obožujejo. Zato je najboljši surov, kot zimska solata, ki ji zadoščata le najboljše olivno olje in kis iz najboljšega grozdja ali še boljšega vina (torej Sirkov).
Zraven priporočamo quiche, za katerega prav tako ne potrebujete novega recepta, saj je tega – tukaj – potrebno le čim večkrat ponoviti, a vselej z drugo oblogo. Tokrat smo uporabili ostrigarje in špinačo, ki smo jima naribali še dimljeno skutno spremljavo.
Če obljubite, da boste z njo res nežni, pa je tukaj tudi nasvet brez recepta za najlepšo zimsko rožo: večje rože le prepolovite, manjše pustite skupaj, popecite jih na hitro v olivnem olju, pokapljajte z reduciranim (kakovostnim) balzamičnim kisom in potresite s karameliziranimi orehi.
Za člane Šole okusov pa predlogi, kako z goriško vrtnico nadgraditi še druge jedi.
Tako to dela Ana Roš – tukaj.
Tako pa boste naredili člani Šole okusov:
Koktajl s kozicami in radičem
Goriška vrtnica s polento
Njoki, goriški radič in gorgonzola
Tags: brez, goriška, quiche, radič, recept, regrat, regut, sukenski, vrtnica
