Brez skrbi, ne bomo vas učili, kako se polnijo paprike. Zato ste ravno Vi največji strokovnjak! Saj zna najboljše polnjena paprike narediti vsaka najboljša domača kuharica. To pa smo vsi/vse, kajne, ki se radi sprehajamo po Šoli okusov. In prav polnjene paprike so dober primer, da se spet nekaj novega naučimo. Ne o paprikah, temveč o nadokusu!
Kaj je nadokus? Več o njem je sicer tukaj, toda dovolj je že, da zadiši po polnjenih paprikah … Nadokus, ki ga lahko na ljubljanskem koncu imenujemo tudi žmoht, na mariborskem pa žmah, je tisto, zaradi česar imamo tako radi polnjene paprike. Ker te nimajo okusa le po paprikah. Ne le po paradižnikovi omaki. Ne le po mletem mesu. Tudi ne le po rižu in ne le po zažgani koži paprik, ki so se prijele dna posode … Ne, tudi nimajo le okusa po tistem, kar je skrivno in le v vašem receptu … Imajo pa nadokus/žmoht/žmah po sladkem in kislem in slanem in grenkem (zato ste jih pustili malo zažgati) in umamiju (zato ste izbrali močno zrele paradižnike za omako), po mesnem in maščobnem, po aromah, ki širijo nosnice, po tekočini omake, grizljavosti kože, čvrstosti in mehkobnosti nadeva, po barvi, temperaturi, obliki … Po vsem, kar iz te klasične, tradicionalne, preproste in povsod priljubljene jedi naredi – Vaše polnjene paprike!
Zaradi tega imamo nekatere jedi tako radi in se jih nikoli ne naveličamo. In zato si je lahko izmisliti novi recept, toda težko ustvariti novo jed. Ker jed nastane šele takrat, ko nam ostane v spominu, ko se je velikokrat spomnimo in si jo zaželimo, ko jo začnemo ponavljati in vedno znova pripravljati. Ko recept ni več potreben, ker je glavni – nadokus, žmoht, žmah!
Tags: aroma, brez recepta, nadokus, okus, okusov, paprika, polnjena, recept, riž, šola