Preprosto dobro (10) – Preprosto dobro je lahko ne glede na ceno – To velja tudi za vina, in še najbolj za najbolj slavna, bordojce – V Bordeauxu je malo zelo dragih in ogromno zelo dobrih

Potujeva: Violeta & Uroš Mencinger

Bordeaux, Bordo, trta in njeni dvorci

”Dobra izbira, z desnega brega!” Po eni strani sem bil prikimavanja vesel, saj je natakarja, očitno, moje naročilo kozarca merlota k stejku, ki se mi je obetal, razveselilo. Priznam, da sem kolebal, med rdečo zvrstjo, ki je napovedovala krepkejšo teksturo in okus, kar bi se zato bolj podalo h globoki in reducirani omaki, in milejšo ter slajšo sadnostjo jagodičevja v merlotu, ki je zato primernejši za bolj fino strukturo rdečega mesa, brez debele kosti in veliko vlaknin. Po drugi strani pa me je natakar s pohvalo dobre izbire zmedel, saj nisem vedel, kako ve, da sem z desnega brega Drave … Govorim kot Pohorci, čeprav sem rojen pod Piramido? Potolažil me je šele magnum, iz katerega mi je, končno, natočil. Na etiketi je pisalo, namreč, Pomerol!

Na levem bregu rečnega ustja

Chateau d’Yquem, vinograd

Vsak, ki se le malo zanima za vina, ve, da ima najbolj znano vinorodno področje na svetu dva bregova. Čeprav le redki poznajo podrobnosti … Kako je ime njuni reki? Gre sploh za bregova iste reke? Sta bregova le dva, ali pa je več levih in desnih? Več je neodgovorjenih vprašanj, večji je bordojski mit, ki ga oplajajo predvsem cene vin. Da so desna vina cenejša od levih, sploh ni pomembno, saj so vsa najdražja na svetu.

Vinska trta ima rada bregove. Reke bogatijo rodovitnost zemlje, grejejo dneve in hladijo noči, povezujejo strme brežine in namakajo globoke trtne korenine. Najboljša svetovna vina se sončijo na strminah rečnih dolin. A bordojska so tudi pri tem posebna.

Rt Akvitanije

Tukaj bregova ne oklepata reke, temveč estuarij, ustje rek, Dordogne in Garone, ki se severno za mestom Bordeaux združita in se nato z morsko-rečnim plimskim valom, še edinimi evropskimi drstečimi jesetri ter rečnimi deskarji in jezdeci sladko-slanih valov skozi široki lijak izlivata v Biskajski zaliv Atlantskega oceana.

Ko se v Akvitaniji ob levem bregu, ki ga vsi (vinoljubi) poznajo pod imenom Medoc, zapelješ vse do vrha trikotnika, te v turistični atlantski vasi Soulac sur Mer razveseli najlepši francoski kino – sončni zahod, v tamkajšnji najboljši (turistični) restavraciji L’Instant M 99 pa te razočara skoraj vse – hladna morska plošča z ostrigami, kozicami in polži, tatarski biftek s pomfrijem in oslič s chorizom. Toda čisto na rtu lahko stojiš na ”dnu” Biskajskega zaliva, v katerega se zliva mogočno ustje Gironde, in se prepričaš, zakaj je v zgodbi o bordojskih vinih toliko ”soli”. Estuarij bogatijo tako morski vplivi, plimovanje, valovi in dotok slane vode, kot rečni, tok sladke vode in usedline. Zato so rečna ustja med najbolj produktivnimi naravnimi habitati na svetu.

Zaklenjeni dvorci, dragi bordojci

Chateau d’Yquem

To so vedeli že stari Rimljani. Od njih dalje pa se je mit o najboljših vinih na svetu le še debelil. Nič čudnega, da se pri bordojcih dandanes vsi gremo vinske poznavalce – o njih so nas le polna usta, ne pa tudi želodec, saj jih ne požiramo/pijemo … Zato sploh ni potrebno odpotovati v Bordo, če znaš pravilno napisati Château in celo izgovoriti, ne da bi se ti jezik zlomil, Lafite, Latour, Haut-Brion, Margaux, Mouton-Rotschild.

Chateau Troplong Mondot, degustacija

Zakaj, torej, najdražja vina na svetu nastopajo v nadaljevanki o preprosto dobrih jedeh? Zato, ker so prav bordojci dokaz, da cena v kulinariki ne sme biti glavno merilo!

Ko se pelješ po najbolj znani vinski cesti na svetu (Departementale 2) iz mesta Bordeaux ob levem bregu Garone do Pauillaca, središčne vasi slavnega Medoca, si razočaran. Kažipoti za chateauxe slavnih imen se sicer vrstijo, toda dvorci so izza zaklenjenih ograj in na koncu skrbno postriženih alej, poti do njih pa se izgubljajo v vinogradih, ki jim ni videti konca. Skozi Pauillac se zapelješ, še preden ga sploh opaziš. Tukaj je reka neugledna in lena, njeno obrežje se zapuščeno dolgočasi, ob cesti ni gostiln in na njej je le malo prometa. Kjer si v vinskem dvorcu znanega imena lahko ogledaš vsaj park, ni videti žive duše, kjer se te usmilijo z degustacijo, ti za dva kozarca svojega premier cruja zaračunajo, kot da bi ti zraven postregli še mišelinsko večerjo. Toda zato vinograde orjejo še s konji!

Bordeaux, vinograd

Tukaj so pač doma bordojci, pritlikave trte in mogočni dvorci. Najdražja vina na svetu, a tudi najboljša, ker niso vsa (tako) draga. Veliko svetovno znanih vinskih hiš, a še tisočkrat več neznanih. Ni pa vse le ob rekah in med njima. V Akvitaniji so vinogradi ravninski, atlantska obala pa je peščeno-hribovita. Točno, tukaj privlačijo kontrasti!

Vinska pokušina na kosilu

Cafe Lavinal, foie gras royalle

Simpatična gostilna pred mogočno kletjo Chateau Lynch-Bages, ki so jo pred več kot 150 leti uvrstili šele v peto vrsto najboljših leg, zato danes velja za najboljšo med podcenjenimi, se imenuje Cafe Lavinal. Trihodni meni za kosilo stane kot na Tednu restavracij (29 evrov), kozarec Chateau Lynch-Bages 2014 ”za zraven” pa 42 evrov (12 cl). A to je priložnost, da ob preprosto dobrem kosilu ne obubožaš, vseeno pa okusiš dragoceno vinsko slast.

Cafe Lavinal, pokušina Lynch Bages vin

Marmorne mize braserijskega gostilniškega sloga so nepogrnjene, s poštirkanimi prtički in ”gorčičnimi” kozarci za vodo. Čeprav je vinski list francosko bogat ter raznovrsten, družina Cazes pa v Pauillacu, osrčju vinskega prestiža, premore kar 90 hektarjev vinogradov, so degustacijske merice (6 cl) k ribjim jedem barvno enolične, le rdeče.

Cafe Lavinal, mariniran cipelj

Cipelj je mariniran kar v solati in njenem vinaigrette, rezine atlantskega polaka so zložene na preprostem zelenjavnem raguju, ki ima za prilogo eno od inačic francoske solate, debeli file velikega osliča je v lahki omaki genevoise iz rdečega vina in čebule, z le preprosto kuhanim krompirjem in brokolijem.

Cafe Lavinal, oslič v omaki genevoise

In tudi k patêju iz foie gras royale, kar je oznaka za pašteto iz naravno hranjenih, ne pitanih, rac in gosi, si drugje zagotovo ne bi naročili težkega rdečega cuveeja. A ravno ob takšni netipični spremljavi se najboljše okusi veličina grand cru classes vin. Gre, seveda, za vinsko doživetje, ob katerem so preprosto dobre jedi vsekakor boljše od preprosto slabega sira.

Chateau ob preprostem zrezku

St. Emillion, 3 Fontane, račkin confit

Pa poglejmo še na desni breg (Dordogne), kjer je sosed Pomerolu Saint-Emilion; z Medocom in Gravesom z levega brega (Garone) tvorijo legendarni vinski kvartet Bordeauxa. Zgodovina Saint-Emiliona je stara 35 tisoč let, vinogradi so tukaj že od 2. stoletja. Starodavna vasica je turistična znamenitost, zato so v njej le trgovine z dragimi vini in gostilne s preprostimi jedmi.

St. Emillion, 3 Fontane, vrhunsko vino v krčmi

Ô 3 fontaines pa ni niti gostilna, ker je jama, v kateri so zbite mize in prav takšna postrežba. Tukaj se cuisine du terroir sicer lepše sliši od lokalne kuhinje, toda vseeno ne seže dlje od hitro pečenega govejega zrezka (entrecote) in počasi pečenega račjega bedra (v confitu). Toda zraven lahko piješ, na kozarec in ne da obubožaš, lokalna vina …, k navadnemu zrezku, na primer, sploh ne navaden Chateau Trianon, grand cru, merlot z majhnim dodatkom cabernet franca.

Ko se drugi dan odpraviš naprej, pa se nizki griči zravnajo in dvorce zamenjajo preproste kmetije. Vinsko področje Bordeaux obsega 110 tisoč hektarjev vinogradov (Slovenija 15 tisoč), ki si jih deli več kot šest tisoč vinogradniških posestev. Najbolj znanih in s tem pregrešno dragih pa jih je le pet (premier cru). Večino, torej, tvorijo preproste vinske kleti, ki pa ponujajo dobra vina. Kajti v neizprosni svetovni vinski konkurenci sicer nekaj legendarnih bordojskih vinskih kleti diktira astronomske cene, toda velika večina bordojskih vinarjev ima v borbi za obstoj le eno formulo: odlično razmerje med kakovostjo in ceno!

Zato je zmotno, da so bordojci dragi. Vsaj 90 odstotkov jih je cenejših od primerljivo kakovostnih (rdečih) vin pri nas. A res je, da ti vinarji nimajo razkošnih dvorcev in da se njihova vina ne prodajajo na umetnostnih dražbah.

Vinska degustacija v chateauju

Četrudi že vse veste o vinih z levega in desnega brega, morate vseeno vsaj na kratek izlet v Bordeaux. V tistih nekaj dvorcev, ki jih vsi ”poznamo”, sicer ne boste prišli, toda naokrog bo toliko preprosto dobrih gostiln, v katerih boste lahko vrhunske bordojce tudi požirali, ne pa se o njih le polnih ust pogovarjali; za povrh pa boste še spoznali, da nimate radi le preprosto dobrih jedi, temveč tudi preprosto dobra vina.