Zunaj je na sprednji strani tržnica, na zadnji pa ob starem celjskem obzidju urbani in ”skriti” vrt. Znotraj je Oštirka sodobna kot mestni bistro, z majhnimi mizami, ki pričakujejo ”hitre” goste, vendar prostorna, zato pričakuje veliko gostov.

Na lesenem čolničku domač jurkin kruh, jurkina marmelada, domača salama, zeliščna skuta, solni cvet. Kdor ve, da je chef mojster za suhe mesnine, mu je takšen pozdrav na ”mestni zabavi” logičen, kdor ne, pa ga začudi, ker/če mu natakar ne razloži.

Jelenov tatar, gobova krema, malinov kuli, črni oreh, ocvrto prepeličje jajce, drobnjakovo olje, drobnjak. Jed, ki otvori ”mestno zabavo” na lepi zelenici ob starem obzidju in pove, da Oštirka ni le dnevna gostilna na tržnici. Dobro sožitje okusov, ker je poudarek na nežni divjačini, vse drugo naokrog pa z barvami, teksturami, okusi to podpira in primerno začinja.

Marinirana rdeča postrv, krompirjeva krema z dimljenim hrenom, fermentirana zelenjava. Jed z jedilnega lista, ki pove veliko tudi o njem – da je, namreč, Oštirko potrebno resno jemati …, da ni bistro-gostilna, temveč restavracija, ki pa ponuja (tudi) gostilniške jedi, vendar na urbani (sodoben) način. Čvrsta, okusna in z občutkom pacana postrv, z nežno, vendar krepko spremljavo. Zelenjava sicer ni fermentirana, temveč okisana, toda ravno zato je odlična spremljava hladni, uvodni jedi. Tudi krompirjeva krema s pohvaljenim okusom nežne odimljenosti in pikantnosti (zato bi si je želel več, ne le za lepotni vzorec). Jed se ne važi z obliko in prezentacijo, zaradi česar jo lahko nepozoren jedec preveč zlahka pospravi, a v njej je pravi nadokus, ki ima tudi zgodbo (s tržnice).

Zeliščni profiteroli na porovi kremi, travniška zeliščna juha. Tudi to sodi na mestno tržnico! Pohvalno zaradi okusa luštreka, ki se je iz naših juh že kar izgubil. Juha, ki sodi v večerni meni.

Raviol z dimljeno postrvjo, krema iz pečene zelene in jabolka, consomme dimljene postrvi, fermentirana zelenjava. S to jedjo pa Oštirka pokaže, da sredi mesta ne morejo biti le kremice in penice, temveč je potrebno tudi na urbani zabavi – kuhati. Morda ne najbolj posrečeno sosledje – ”juha” po juhi -, toda upravičeno zaradi nadokusa raviola.

Oštirkina prepoznavna jed. Goveje ličnice, omaka modre frankinje, stročji fižol, čebulna kisla smetana, pečen krompirček, šalotkin drobljenec. Kuharju moraš priznati: zna (s)kuhati (omaka!) in tudi uporabljati sodobne tehnike (lička), ter zna poudarjati svojo zgodbo s tržnice (sezonska priloga).

Vrat krškopoljskega prašiča (sous vide), s pečenim krompirjem, omaka modre frankinje, zelenjava s tržnice, lisičke. Oštirkin ”steak” za vse mesojedce, ki cenijo sočnost mesa in globino omake. Sezonske lisičke in modra frankinja upravičita posebno stran jedilnega lista (sous vide). Oštirka ne kuha ”počasi” le zaradi modnosti in praktičnosti, temveč z dolgo in temperaturno kontrolirano kopeljo mehča sicer trde, ”žilave” in ”slabe” kose mesa.

Kuhana kisla smetana, sveže sezonsko sadje, crumble ajdove kaše in kave.

Le potica, domači sivkin sladoled, karamelizirani orehi, jabolčni konkase. Pravzaprav: če bi bile vse jedi za 2 srčka, potem bi bila tudi potica. To je vsekakor sladica, ki predstavlja Oštirko. Še več takšnih jedi, pa ni pomembno, ali je za 1 ali 2 (srčka), ker (mi) je najbolj pomembno, da je vse dobro.

Predlagana vina k meniju: aperitiv, penina Medot 48; jelenov tatar: Rose 2020, Gaube; raviol z dimljeno postrvjo: Nostra 2018, Tilia; goveja lička: Epoca 2017, Ferdinand (70 % merlot in 30 % CS).