Za Goričane je pot v Kromberk že izlet. Zato, ker je tam Gostilna pri hrastu! Za Italijane Pri hrastu pomeni pri igralnici, vse druge pa do gostilne pripelje kar avtocesta. Zato je Gostilna pri hrastu tradicionalna goriška gostilna, ki ni znana le po starem nadstrešku za avtomobile, temveč tudi po novi terasi, jedilnici, vinski hladilnici, dobri postrežbi in nasmejanem chefu Tomažu Škvarču.

Ker mestna gostilna, ki je dovolj iz centra, da je hkrati dovolj blizu in dovolj za pobeg, privablja raznolike goste, se je najprej dobro odločiti. Koliko časa imate? Pri hrastu gre lahko hitro, toda tudi počasi (to slednje je za 1 srček). Zakaj ste izbrali hrastovo senco? Pri hrastu je dovolj prostora za majhne ali velike družbe, za videti ali se skriti, za službeno malico ali poslovno kosilo, le za kavo ali pa kar za več hodov. Kako ste radovedni? Če niste, imajo Pri hrastu dovolj ”klasike”, da vam ne bo potrebno iskati in izbirati; če ste, pa jim odgovorite: ”Morsko ali mesno?”

Pod hrast greš zaradi Hrasta! Zato, ker je Gostilna pri hrastu goriška stalnica, ki je vedno tam, vedno pripravljena, vedno urejena in vedno prijazna, ki prav zate vedno najde mizo, ki te čaka, jed, ki jo imaš rad, in vino, ki ga vedno piješ.

S pozdravom Pri hrastu dokaže, da hoče in zmore več (od drugih in povprečja)! Zato, ker pozdrav ni le zato, ker ”se spodobi” in dvigne ”ceno” jedem, temveč pove, da je to gostilna s chefom, ki zna in se trudi. Zato, ker ima pozdrav sezonsko zgodbo (sestavine) in je pripravljen sveže! Tudi zaradi tega je škoda, ker to ne velja za vse (oljčno olje!).

Mesni pozdrav: kuhan fažolet (stročji fižol), piščančja pašteta, fižolovi kalčki. zraven toast. Miniaturno, toda prav tako zgovorno, da si, dragi gost, dobrodošel.

Morski pozdrav: ocvrta kozica, pire sladkega krompirja, kaviar lososove postrvi, porovi kalčki. Dobro, lepo in všečno, kar je tudi glavno sporočilo Pri hrastu gostom.

Tunov tatar z gorčičnimi semeni, lešnikova majoneza, peteršiljevo olje, redkvica. Dokaz, da Pri hrastu ve, kateri gostje imajo radi veliko na enem krožniku, kateri pa malo na več krožnikih. Za gostilno na robu mesta, ki je tradicionalna in priljubljena, ker ima veliko (celo pokrito) parkirišče, široko senco na vrtu in veliko prostora v več jedilnicah, je to pogoj za uspešnost. Veliko Hrastovim gostom ni mar za srčke (in ocene), temveč le za sitost, a tistim, ki jim je mar, se ni potrebno odpeljati drugam. Zato je krožnik resda velik, tatar pa majhen, toda pomembno je, da ima jed svojo logiko: bistvena je tuna, ki dovolj sveže diši, da so ji všeč ”okraski”, saj jo ne le polepšajo, temveč tudi izboljšajo.

Junečje rezine, parmezanov čips, peteršiljevo olje, malinova marmelada. Meso se uspešno izogne prehladu, ki v preveč gostilnah razsaja med govejimi karpači; čeprav se peteršiljevo olje ponovi, je tukaj ”nujno” za večplastnost okusa, tako da malinova marmelada ni le sladek okrasek, temveč tudi prijetno kiselkasti dodatek, parmezanov čips pa ne le lišp, temveč koristno teksturno dopolnilo mehkim rezinam mesa.

Kuhan krompir s tartufi, nahobljani tartufi, teranova omaka s tartufi, čips sladkega krompirja. Tej jedi ne moremo očitati bledoličnosti, zato v njej najdemo tudi elemente drugega srčka.

Raviol polnjen s polento in kozjim sirom, jurčkova krema, pena pancete. Nič hudega, ker so takšni ravioli zdaj modni in smo takšne kje že videli. To je jed, ki Pri hrastu najbolj razveseli, saj jo imajo radi vsi, lačni in radovedni. Je všečna, ker je lepa, znana, prepoznavna in prijazna (v okusu); a je tudi dovolj kompleksna, da ni le sladka, ker ima globino in harmonijo. Všeč nam je, skratka, kombinacija s kozjim sirom in začinjanje s panceto (na sodobno-penast način).

Telečja lička, korenjev pire, glazirano korenje, telečja omaka. Lička brez očitka … Sous vide je za lička, ki potrebujejo čas, in restavracijo, v kateri se večini mudi, najbolj primerna tehnika, ki da tudi najboljši rezultat; krema in glaziranje (bolj ožgano bi bilo še boljše) sta sodobni spopad tekstur; korenje je sezonsko, všečno (sladkoba) in barvno; telečja omaka pa je bila chefovska, zato za pohvalo.

File divjega lososa, ješprenjeva rižota z bučkami, divji osočnik. Všečna jed, ki jo poješ do sitega, losos je dovolj pazljivo pečen, ričota ima poletni dodatek bučk, čop iz osočnika doda obmorski značaj.

Vzorčen kobariški štrukelj, na jabolčni čežani, s svežimi borovnicami. Pri hrastu ne potrebuje poudarka na izvirnosti, bolj pomembna je takšna profesionalna izvedba, ki najprej razveseli, potem pa še dovolj dolgo ostane v ustih (nadokus).

Poletna kremna rezina: hrustljavo listnato testo, vaniljeva krema, jagode, robide, maline in sladka smetana. Razveseli, ker je poletna in všečna.

Vinska ”klet” oziroma soba je Hrastova atrakcija in dodana vrednost. V njej je dovolj vin, da  je v gostilni, v kateri največ ljudi naroči pivo, še preden se odločijo, kaj bodo jedli, pomembna tudi vinska zgodba. Na vinski karti, ki ima potrebne osnovne podatke o vinih,  je 60 buteljk, v vinski sobi jih je še več. Sprejemljivo, da so vina le primorska in logično, da je Vipavska dolina glavna.

K meniju prerez malvazij po nasvetu lastnika in someljeja Milana Stjepanoviča – hišna penina Prinus, Klet Goriška Brda, charmat metoda; pozdrav iz kuhinje: sveže-pitna Malvazija, 2020, Vina Koper; junečje rezine: sveže-zeliščna Malvazija, 2020, Cigoj; kuhan krompir s tartufi: sveže-mineralna Malvazija, 2018, Pucer; telečja lička: še sveža, a že zrela Malvazija, 2015, Bregar, Goriška Brda.