Gostilna Resje je gostilna s chefom, ki kuha izvirno in srčno hkrati, zato so njegove jedi nove, toda z znanimi, a poudarjenimi bohinjskimi okusi.

Godec pozna tehnike, kot jih danes že mnogi, nima vseh modernih kuhinjskih naprav, ki jih imajo danes že mnogi, uporablja spretnost, trike, ideje kot oni, tudi on ima napake in tudi v Resju gre za to, da prideš lačen, greš pa sit, toda vseeno je dobro, da takšnih chefov in takšnih gostiln ni ob vsaki vijugavi cesti. Ker potem to ne bi bilo več takšno presenečenje!

To je preprosta gostilna, s planinskimi slikami na steni in domačini za šankom. To je 14 sob za 40 popotnikov, ki jim ni predaleč do Bohinja in poznajo pot čez Soriško planino.

Slovenske ceste imajo veliko naravnih lepot in zavitih ovinkov, ki vedno zapeljejo še okrog lepih jezer, a gremo še raje na pot, ker vsaka vijugava cesta prej ali slej najde razlog za postanek v majhni vasi z lepim zvonikom in dobro domačo gostilno. V Nemškem Rovtu ni nič drugače, ker je le domače in bohinjsko, a tudi povsem drugače, ker je Jožetovo, zato se pripravite na presenečenje.

V Nemški Rovt se gre čez hrib iz Bohinja na dobrojedsko ”kosilce”, chefov meni bohinjskih okusov, zorjeno postrv v kamilični juhi, skutne njoke z orehi, lešniki in postrvjo botargo, raviole z bohinjsko govedino, jagnječje zarebrnice s pečenim vitlofom, grahovo ali polentino tortico. Predvsem pa zato, da vas chef Jože tako prijetno preseneti, kot vas je doslej po takšnih ovinkih le malo kdo!

Mousse kozjega sira, rdeča pesa, ajdova kaša, peteršiljevo olje, mikro zelenje ostrige. Kombinacija sestavin je (lahko) lokalna, okus, ki ga takšna kombinacija prepoznavnega kozjega sira, globine rdeče pese, teksturnega okusa ajdove kaše in začimbnosti olja, ob presenečenju ”ostrige”, ustvari, pa je prijeten. Sporočilo: tukaj bo dobro!

Postrvji karpačo, postrvji kaviar, limonova granita, kumara, med, olivno olje, kreša. Občutno več od običajnega karpača. Kar je povedal pozdrav, da je v ustih še več kot je sprva videti, se nadaljuje. Kljub novim krožnikom je videti gmota, ki pa se okusi prefinjeno. Surova lokalna postrv brez poškodb zdrži napade chefovih idej, ki se izkažejo za drzno-uspešne. Limonova granita je poletni blagoslov, tudi s pomočjo kumare.

Zorjena Zupanova postrv, marinirana rdeča čebula, grahova krema, na dnu kamilična juha. Kot gravlaks, zato je boljše od dimljenja in tudi tukaj je blagoslov – kombinacija graha ter kamilic.

Ravioli polnjeni z bohinjsko govedino, tartufova krema, tartufi, slanina, prepeličje jajce. Zakaj ravioli, pa še s tartufi, se sicer vprašaš, a le na začetku. Saj so ravioli bolj podobni velikim žlikrofom, saj je nadev bohinjsko-krepek, saj so tartufi poletni in se ujemajo s slanino in jajcem. Robustna jed, malo okorna, toda če si bil čez dan dovolj aktiven, si je zvečer ravno zato vesel.

Skutni njoki, orehi in lešniki, postrvja botarga, pesto plevela. Pravzaprav vsaka jed ne dovoli dvoma, da je za 2 srčka, pa čeprav ni videti tako … Takšni njoki so sicer krepki in sipki, toda saj so na planinskem zraku, kjer (jim) nikoli ni prevroče. Seveda, omaka, četudi bolj pena, bi jim pomagala, tudi botarga postrvi se komaj čuti in vidi, vseeno pa je s plevelom že znani, na vsakem chefovem krožniku obvezni, blagoslov. Tudi te njoke si zapomniš!

Jagnječja zarebrnica, pečeni vitlof, pečen krompir s kislo smetano, mesna omaka, ocvrt jagenjčkov file v tempuri. Pohvale vitlofu, ki nadgradi sočne in pravilno pečene zarebrnice! Zaradi vitlofa znova z blagoslovom, ki ostane v spominu (nadokus). Kar pozabiš na file, ki se mu tempura prehitro zmehča, raje v chefovsko omako, ki se dobro preliva s smetano, potunkaš zapečen hasselback krompir.

Sulec, polenta, ožgana cvetača, ribja omaka, lešniki. Kombiniranje sestavin smo že pohvalili in tukaj je še poudarjeno. Cvetača in lešniki so znano-zaljubljen par, ki ga ima veliki brat postrvi rad.

Grahov biskvit, grahova krema, limonov gel, limonov sladoled, meringa. Kratko in jedrnato: odlična zelenjavna sladica. Zato, ker so sestavine s tvorjenjem nasprotij, ki se složno združijo, spet uspešno kombinirane, blagoslov pa predstavlja grahov izbor v coni sladkanja.

Bezgova krema, vanilja, biskvit iz beljakov, jagodičevje, sveža meta, piščančje jabolko (stara sorta, ker je samo še nekaj dreves na bohinjskem koncu, je uvoženi kompot upravičen). Moderna sladica, ki pa se ne zadovolji le z ”nametanimi” teksturami, temveč jih  z barvami in oblikami kombinira do zadovoljne všečnosti.

Vinska ponudba Resja (52 etiket na karti, od tega kar 48 vin na kozarec) je tudi za 2 srčka, saj se iz nje da primerno izbrati. To ni copy-paste vinski list, temveč je na njem dovolj presenečenj, da se družijo s presenečenji ob jedeh.

Pozdrav: penina Rose zero, Reya; zorjena postrv: Goli breg, 2018, Fedora (rebula, malvazija, laški rizling, zelen), dovolj zorjena za zorjeno; skutni njoki: Malvazija Ivanka, 2018, UOU, resna maceracija za ”macerirane” njoke; ravioli: Rebula, 2016, Klinec, grenkoba vina in sladkoba tartufov, oboje na prijeten način; sulec: Bio rdeče, 2016, Gordia; ne po pravilih združevanja, a saj tudi vino ni običajno; jagnječja zarebrnica: Grjanc, 2018, UOU, ne z vinom ni nič narobe, le všečno ni, a ravno zato ni spremljava, temveč dodatek (jedi).