Ocenjujeva za vivi.si: zakaj je kulinarični kritik v restavraciji Marina v Izoli poslušal dobrojedca, ki se je široko smejal?! – 3 srčki za jedi, ki niso iz kuhinje, temveč iz morja

Ocenjujeva: Violeta & Uroš Mencinger

Oranžna vina so kriva, da smo vsako leto, ko je najlepše, saj je spet toplo, spet so prazniki in smo spet lahko na morju, v Izoli. In ko ves dan ješ oranžna vina, zvečer moraš na večerjo v restavracijo hotela Marina, da tam nadaljuješ z vsemi tistimi vini, ki so ti bila čez dan najbolj všeč. Toda Marina nima le odlične vinske karte (ki tudi ni le oranžna), Marina ima predvsem chefa! In Ivica Evačič Ivek je kriv, da vsako leto v Marini jemo najboljšo morsko večerjo!

Za kulinaričnega kritika je takšna izjava, milo rečeno, nenavadna, če ne celo nevarna. Kaj pa vse tiste večerje v mišelinskih restavracijah, po petkrat višji ceni, z desetkrat dražjimi vini in z veliko več hodi, pozdravi, grižljaji, dražljaji, trenutki in vsemi znanimi ter neznanimi morskimi živalmi, rastlinami in kreaturami?!

Hotel Marina, kuhinja, chef Ivek Ivačič

Tudi kulinarični kritik rad le dobro je, ne pa le dobro ocenjuje … Oziroma, včasih je najboljše ravno zato, ker ni najboljše … In zato vsa ta oranžna leta v Izoli Ivekove Marine sploh ni bilo potrebno ocenjevati. Oba, kulinarični kritik in dobrojedec, sta bila namreč vsako leto znova vesela, da je Marina spet – enaka. Vseeno, koliko hodov, vseeno, koliko gostov, vseeno, koliko steklenic, vseeno, kaj smo naročili …, Marina je bila za kulinaričnega kritika najboljša zato, ker mu ni bilo potrebno ocenjevati, za dobrojedca pa zato, ker mu ni bilo potrebno razmišljati.

Prav to, kajne, pa je bistvo dobre morske hrane. Če je za zvezdice, kape in lestvice, se ob ostrigah na tisoč in en način vedno spomniš tiste stojnice v Cancale, kjer jih pripravljajo tako, da le vprašajo: ”Koliko jih boste?”. Če je morska hrana za plaže, promenade in turiste, ti je vedno žal elektrike, ki je morala zamrzniti ves ta sveži čezoceanski ulov. Če pa je za preživetje celinskih gostiln in njihovih kalamari-gostov, potem pa se čudiš pameti hobotnice, ki se je pustila ujeti tako neumnim ribičem. Točno, morska hrana je najboljša, čim dlje plava v morju in čim manj v loncu!

Prav tako preprosto in iskreno kuha Ivek s svojo ekipo v Marini. Morje je pred vrati, zato za njimi ni nobenih zaporniških bazenov z jastogi, priklenjenimi z gumijastimi fračami. Strežna brigada je hitra, profesionalna, spretna, prijazna in dobro pozna svoje goste, zato po polni terasi ne balansira s ploščami rib za slikanje, temveč s krožniki morskih dobrot za mlaskanje, lizanje, sesanje in tunkanje. Jedilni list je že na tabli pri vhodu, na njem pa so le ribiči, kmetje in oljarji, ne pa ribe, raki in školjke. To pa je tudi bistveno, saj vsi ti zvezdniki iz Marine niso iz kuhinje, temveč iz morja.

Hotel Marina, ostrige

Ni, torej, čudno, da je po toliko letih skupnih pred-prvomajskih večerjah dobrojedec izzval kulinaričnega kritika: ”Oceni ga!”

”Koliko si mu pa ti dal,” ga je vprašal kritik. ”Vse tri,” je kot iz topa izstrelil dobrojedec.

Torej tudi kulinaričnemu kritiku ni nič drugega preostalo. Kajti, kdor pozna njegovo ocenjevanje, ve, da najprej oceni kot lačen gost, ki pa ne želi biti le zadovoljèn (sit), temveč tudi zadovóljen (vesel).

Hotel Marina, raviol s šparglji

Ker se v Marini lačen tako dobro morsko naje, da je srečen za 🙂🙂🙂, je tudi radoveden potešen za ❤️❤️❤️!