V stari Kolenčevi hiši na starem mozirskem trgu je bilo že sodišče, hotel Turist, gostilna Kozorog in krajevni zdravnik doktor Roman Lesnika. A lesnika je tudi avtohtona sorta divje jablane, ki je simbol lesne obrti. Zato je zdaj gostilna v lepem lesu, natakarji imajo na uniformah lep sadež, družina Potočnik, ki v Rečici ob Savinji uspešno žaga les, pa je staro hišo iz začetka 19. stoletja v štirih letih tako prenovila, da je od 2018 spet ponos Mozirja. 

Chefa Ervin Podbregar in Tom Čopar sta se v Lesniki, očitno, našla. Ljudem ne vsiljujeta chefovskega jaza, temveč kuharsko spretnost, ki pa jo nadstandardno nadgradita, da so tradicionalne jedi sodobne in estetske, a še vedno znane in dišeče.

Pozdrav iz kuhinje, ocvrti zvitek z domačo pašteto, kumaro in okisano šalotko poudarja Lesnikino skrbnost. Won-ton si le sposodi, ker tako hrustljavo pojasni, da kuha sveže in sproti, in nazorno, da bodo jedle tudi oči.

Kot se za dobro gostilno spodobi, je kruh domač, svež in raznovrsten, z bučnim oljem, navaden bel, bel z drožmi.

Če komu še ni jasno, da je Mozirje nova kulinarično-gostilniška destinacija, mu bo hitro, že ob surovi šarenki. Postrvji carpaccio, ozaljšan s hrenovo kremo, špinačnim drobljencem, cvetovi drobnjaka in postrvjim kaviarjem, zvit v venček objema juho iz kapucink. Ker se mora chef tega spomniti in to tako zložiti, se mora gost – uščipniti … Vse je res!

Srnin tatar, lešnikov drobljenec, gel maline in smrekovih vršičkov, lešnikovo olje, na vrhu ocvrt sladek krompir v julien trakovih, kreša. Tukaj je potrebno priznati: nisva bila najavljena in nisva upoštevala pripisa, da je degustacijski meni samo za dve osebi. V času sobotnih kosil sva naročila tako 5-hodni meni kot a la carte. In kuhinja je vse to zmogla sveže, dišeče in v užitek, za kar 2 srčka! Vam je zdaj dokončno jasno, kam vas naslednjič pelje lakota?!

Ješprenjeva rižota, domači raviol polnjen s skuto in zelišči, piščančji ocvrtek, peteršiljevo olje, zelenjavna pena. Kdor to le bere, logično, ne verjame. To so tri jedi … To je preveč elementov … To je preveč za gostilno … To je preveč za Mozirje … Ne, le takšnih jedi je dosti premalo v slovenskih gostilnah! Lepo, spretno, dobro kombinirano in okusno. Dokaz, da sta 2 ”gostilniška” srčka za ”šest” vrhunskih.

Domači savinjski žlikrofi, krompirjeva pena, ocvirki, hrustljava slanina. Prav je, da gostilna tradicionalnih in lokalnih jedi ne ”dekonstruira” in na novo izumlja. Za žlikrof se ve, da je bolj na zob od ”makaronov”, za krompir, da je v nadevu kremast, torej je v omaki lahko penast, za ocvirke pa, da so najboljši mesnati. Torej? Zakaj pa vsi ne delajo tako?

Smuč (iz ribogojnice Žalec), črn raviol polnjen z ribo, cvetačni pire, ožgana cvetača, ribja omaka. Ne veš več, katera jed je najbolj veselo presenetila … In ne veš več, katero jed boš naslednjič naročil solo, da se je čim bolj naješ! 

Goveji hrbet, kruhova rezina, topinamburjev pire, čips topinamburja, demi glace omaka. Končno je kritik nekaj našel … Meso, ki je bilo narezano v napačno smer in na predolgi kos, je bilo tudi medium plus, namesto minus, pečeno … A kaj, ko meso sploh ni bilo glavno, saj je bilo vse drugo bolj(še). Četudi vse ni a point in brezhibno, si še vedno presenečen, kako sta chefa, za katera nisi še nikoli slišal, tako resno vzela Evropsko gastronomsko regijo.

Limonova pita našega chefa, je pisalo na tabli pred vrati. Ponavadi to pomeni nekaj pisanega in velikega, iz vrečke in mikrovalov … V Lesniki pa je bilo v kosilu (za 18 evrov) to soboto ”na tabli” krhko testo premazano z limonovo kremo, oblito z omako hibiskusa in mete, ter skrito pod penasto meringo. Preprosto, učinkovito, lepo, dobro.

Kar je nekje grmada, drugje pa gmota, ni sladica Lesnika … Spodaj sta poširano jabolko in jabolčni biskvit, sledita domač vanilijev sladoled in skutina pena, na vrhu so metin gel, metin drobljenec in čokoladni hrustljavčki. Že zato, ker ni tiramisu, panakota, fondant, je vredno sladkega greha.

Ne preseneti le hrana, temveč tudi vino. Ne preseneti pa le za gostilno veliko število (80+) etiket, temveč je na trgu sredi Mozirja tudi šampanjec na kozarec, celo buteljko moraš popiti le od pet najdražjih vin, vsa vina pa lahko kupiš po trgovinski ceni tudi za domov.

Aperitiv: penina 48, brut, Medot. Postrvji carpaccio: Chardonnay Breg, 2017, Marof. Ješprenj, raviol, piščanec: renski rizling Aldebaran, 2018, Kupljen. Smuč: modri pinot Red angel, 2015, Jermann. Goveji hrbet: Angel rdeči, 2016, Batič.