Posset je nova panakota, pravzaprav, posset je nova kuhana smetana! In dejansko je bil že čas, kajti od izvirne italijanske panna cotte je na poti do panakote ostala le še – vrečka. Kdo pa še dandanes v ”italijanskih” gostilnah kuha kuhano smetano?! Posset je bil nekoč (pred več kot dvesto leti) že priljubljena (angleška) pijača, iz mleka, ki so ga med kuhanjem zgostili s sladkim vinom (tudi pivom). Potem se je v 19. stoletju izgubil, a se našel kot kremna sladica v 21-tem, ko je znanost v kuhanju postala dobrojedsko popularna. Posset je namreč ”čudežna” sladica, saj uporablja le tri…

Ta rezina ima vse, česar ne bi smela imeti … Kajti ta rezina te zasvoji! Zato pa je rezina; ker tako sami odločimo, kako veliko ali majhno jo bomo odrezali; in kolikokrat jo bomo nato (lahko) še ponovili. Ta rezina ima dno in vrh, nadev in obliv, sladkost in slanost, mehkobo in čvrstost, je hrustljava, ker je sočna, in bogata, ker je preprosta. Kombinacije so drzne, drugačne, presenetljive, hkrati pa gre za harmonijo, sožitje, popolnost vseh nastopajočih, okusov, tekstur, arom, oblik. Ta rezina ima, skratka, nadokus, ki ga ne pozabiš!

Ržene krape z rikoto in rukolo morate narediti sami, kajti z njimi boste naredili še rikotin kolač, pa čeprav par mesecev narazen. V Šoli okusov pojemo vse ”ostanke”! Torej, naredite ržene krape, kar gre dovolj hitro, da jih naredite dovolj še za (zamrznjeno) zalogo. Naslednjič bodo gotovi še preden se boste obrnili v kuhinji, saj boste zamrznjene le vrgli v vrelo vodo. Medtem ko se bodo skuhali, boste razpustili dovolj masla, da bo v njem počasi zacvrčal in hrustljavo otrdel žajbelj. Kosilo je gotovo! Ker je šlo tako preprosto in hitro, vam bo popoldan dolgčas, četudi ne bo – upam…

Spomladansko vreme je res čudno. Čudiš se mu, ker je tako dolgo tako lepo. Potem pa te začudi, ko se zjutraj prebudiš v snegu. Ko začne deževati, čudi, ker včasih dežuje premalo, včasih pa preveč. In ko je spet lepo, se nam spet zdi čudno. Hm, smo spomladi čudni mi ali vreme? Odgovor na to težko vprašanje je enolončnica s sladkim krompirjem, čičeriko in puranjim mesom. Naj bi bila sladka, a je (malo) pekoča, naj bi bila mesna (puranja), a je zelenjavna, naj bi bila iz konzerve (čičerika), a je osvežilna, naj bi bila indijska, a je zdaj naša. Čudno,…

Fileji manjših, v glavnem plavih, morskih rib kar v dveh marinadah, sprva v sladki skandinavski, da postanejo rusli, potem pa še v kisli perujski, da rusli postanejo seksi večerja v dvoje in doma, s kozarcem dobrega vina in vsaj začasno pozabo, da karantena še traja.

Hrustljavka je tanka pizza, toda ta je v mini izvedbi z maksi učinkom na večerno gledanje televizije. Mini hrustljavke, ki jih grizemo kot čips, kar pa je tudi edina podobnost z ”džankom”, spadajo namreč med tista spoznanja v karanteni, ki si jih velja zapomniti tudi potem. Zato, ker imajo vse kot velike, le pripravljene so dosti prej in enostavneje, domišljiji in oblogi pa je prav tako prosta pot. Pravzaprav so idealne za potem – ko bo spet pozvonilo in bo ponovno prišel nenajavljen obisk! Nastale pa so tako, da se je on po (njenem) kosilu pridušal: ”Ker je bilo tako…

V Bretanji je ta preprosti kolač (Far Breton) iz jajc, mleka, smetane, moke in suhega sadja vedno v pričakovanju. Spečejo ga, nato pa čakajo, v slogu nič nas ne more presenetiti. Nikoli ne veš, morda bo pozvonil nenadni gost, se bo zgodila nenadna lakota, bo nastopila pandemija … Nekaj suhega sadja (sliv, marelic, rozin, datljev ali fig) je vedno doma, kolač je hitro pečen, potem pa preživi v stanju čakanja več dni. Pravzaprav je še boljši, ko ga narežemo na rezine in popečemo na maslu. Zato smo ga iz Bretanje tudi preselili v Slovenijo. Idealen kolač za karanteno. Sicer nihče…

Morala se je zgoditi korona, da si je upal končno poskusiti rusle. Pandemijska karantena je pač čas, ko praznimo vse, shrambe, hladilnike, zamrzovalnike, trgovine. In, ker smo doma, smo bolj dovzetni za ”eksperimente”, zato se je tudi ona odločila: ”Pa naj bo! Hujše od virusa ne more biti …” Da bi jih kar tako iz kozarca, kot Skandinavci, si pa vseeno nista upala. Saj so kot žive, ali vsaj kot v ribarnici … Torej je ona skuhala dovolj krompirja – ”da bo vsaj to, če bodo rusli preveč sluzavi” -, on pa je uporabil dovolj kisle smetane in ”ojačevalcev” okusa….

Pravi kolački za boj proti koroni! Ker so najboljši, če jih spečemo sami in doma! Ker imamo čas, da jih spečemo dovolj, saj so tako sočni, da bodo še jutri in pojutrišnjem! Ker je v njih toliko limone, ki je virus nima rad! Ker popoldan potrebujemo malo sladke spodbude, preden se začnejo večerna poročila! Ker bodo še boljši, ko bomo korono premagali!

Narediti maslo je sicer zelo preprosto, prav tako pa je (lahko) tudi hitro. Kdo pa še ni preveč stepal sladke smetane, da se mu je sesirila v maslo?! A takšno maslo ni dovolj dobro za Šolo okusov! Tudi v tem receptu uporabljamo sladko smetano, ki pa jo zakisamo, tako da dejansko naredimo domače maslo iz kisle smetane. Ker sladki smetani dodamo jogurt z živimi in aktivnimi bakterijskimi kulturami (probiotični jogurt), takšno maslo ni le bolj zdravo, temveč ima tudi boljši okus. V domači kuhinji na ta način poenostavimo biološko zorenje masla (iz kisle smetane), in na ta način ”na hitro”, oziroma…

Nov dokaz! Da jemo dolgočasno … Le kdo nima rad motovilca, še posebej domačega, ki zraste na mrazu, ne pa v topli gredi? A le kdo ga ne pripravlja vedno enako?! Ne veš, dokler ne poskusiš nekaj novega. Še dobro, da je Šola okusov, ki ”si upa” sladko zmešati s kislim, kostanje pripraviti v solati in motovilec zabeliti brez bučnega olja.

Jed je dobra, če spravi jedca v dobro voljo. Razveseliti mora! Zato je bučna juha vedno dobra, ker ima tako lepo barvo. Samo vidiš jo, pa si že vesel. Ko pa jo poskusiš … V ustih pa ni vedno razveseljujoče. Bučna juha še ni juha, če se bučo termično obdela, nato pa pretlači in razredči. Pa četudi se jo še soli … Ker takšna bučna juha ima le lepo barvo, ne pa tudi okusa. Naredite, torej, iz bučne juhe poslastico, da si jo boste naložili še enkrat, tako da nadaljevanje sploh ne bo več potrebno. Buča ima rada kokosovo mleko,…

Lahko je tudi iz velikega modla, kot marmorni šarkelj, da ima le tulec na sredini. A potem se poruši razmerje. Pri kolačkih gre namreč tudi za glazuro, ne le sredico. Čeprav je ta majhen kolač, ki tako prija ob popoldanski kavi ali čaju, posebnež zaradi lešnikovega drobljenca, ki mu sredico hkrati osoči in oskorji. Zaradi tega boste še čez dva dni v dvomih, kdaj je boljši, ko je svež ali že ”zorjen”. K tej lepi lastnosti, ki potrebuje največji pekač s čim več porcijskimi modli, da zaloga kolačkov zdrži vsaj do naslednjega dne, pa pripomore največ glazura iz ganaša (ganache,…

To je klasika! Kajti, zakaj bi morali dobre stejke iskati le po gostilnah! Če pa lahko imamo doma vedno le dve uri odtajanja oddaljen kos tistega kosa pečenke, za katerega smo prepričani, da je najboljši, ker res vemo, kdo je bil pastir in kdo mesar, koliko in kako je meso zorelo, kako je temu kosu ime, po tuje in po naše, ter kako in s čim ga bomo pripravili.  Še vegetarijancem se včasih zahoče meso, a oni potem vseeno pojejo le pomfri, mi pa se tolažimo, da poznamo pašnik, na katerem se je govedo paslo. Tudi zato v Šoli okusov…

Iz grobo drobljenega ledu gleda veliko glav, z dovolj zaupljivo svetlimi očmi in žalostno nemimi izrazi. Na vprašanje: ”Kaj je divje?”, prodajalko pokaže, razumljivo, najbolj ostre zobe. Osliči se še ne pustijo vzgojiti. Zato pa se pustijo pripraviti na različne načine. Ne, ni nujno, da so osliči vedno le v obliki ocvrtih in odmrznjenih ribjih palčk. ”Glave odrežem,” vpraša prodajalka, ki prevzame tudi čiščenje. Zahvalite se ji in raje izberite večji pekač. Oslič ima v majhni glavi velik gobec in zato so ličnice kot po-sladica, ki pride čisto na koncu, ko že ne moremo več, a drobnemu pecivu, filigranskim pralinejem…