Če je losos prepečen, je le še podplat, če je surov, potrebuje dolgo kopel, če je skoraj surov, je premalo pečen, če je skoraj pečen, je že preveč. Ni lahko z lososom … Zato je odličen za ražnjiče! Ker jih je dovolj le pobarvati po zunanji strani, pa je losos v notranjosti ravno pravšen. Ker pa je glavni lososov ”okus” njegova mastnost, potrebuje spremljavo, ki ga podpira, a ne preglasi. Bazilika, ingver in sezam so takšni dodatki, ki na lososa učinkujejo začimbno, vsak na svoj način mu ”popravijo” okus in izboljšajo vtis. Čeprav ni nujno, priporočamo, da tudi vi za…

Prve bučke so najboljše! Še bolj, če so z domačega vrta. A takrat niso v izobilju, zato sta sprva le dve, majhni, nežni, dišeči, lepi. Zanju je, torej, potrebno nekaj posebnega. Zato smo jima naredili le omako. Kajti poanta tega recepta je, da je prvih bučk škoda za omako. Zaslužijo si, namreč, da omako naredimo zanje! Najboljša omaka pa je naravna. Torej iz tistega soka, ki ga bučke spustijo v vroče olje, ko jih le nekajkrat popeljemo po ponvi, nato pa mu dodamo paradižnike, da nastane gostljata omaka, ki pa jo konča šele na krožniku burrata. Če so bučke domače,…

Biti morajo iz slovenskih belušnih gomil, ker le iz njih so lahko tako sveži, da jih je potrebno le zelo tanko olupiti in nato še tanjše po dolgem narezati (nalistati). Vinaigrette je potem, seveda, iz najboljšega olivnega olja in s citrusno kislino pasijonkinega balzamičnega kisa. Če ga nimate, si pomagajte s kislino agrumov, limete, grenivke, limone, samo da ni solatni (vinski) kis, ki bi nežno belino belušev preveč skuhal. Morajo hrustati, da se burrata še lepše topi….

Vsako pomlad se nam celo v Šoli okusov zdi, da bo težko špargljem in belušem nameniti še kak novi recept, saj jih, ko traja njihova sezona, jemo skoraj vsak dan. Zato pomilujemo vse tiste, ki zelene (šparglje) poznajo le v juhi in bele (beluše) le s holandsko omako. Saj tako enim in drugim (špargljem) uspeva, da nas presenetijo vedno na novo. Tokrat po mehiško! Idejo je vzburila salsa, ker jo je že nekaj dni v hladilniku izzivala rdeča paprika, konzerve koruze pa ni težko odpreti. A to bi bilo za Šolo okusov prelahko, zato smo poiskali še lanske jadranske kozice,…

Ko je brezmesni dan, je na sredini (slovenske) mize vselej velika skleda solate. Kaj naj zraven nasiti, pa ponavadi naleti na težave. Se bomo sploh najedli? Strah ima velike oči zaradi mesa, ne zaradi zelenjave. Še na brezmesni dan nam vsiljuje svoja pravila, zaradi katerih moramo od mize le še na kavč … Zakaj bi se morali vedno mesno nasititi, napolniti, naphati, obtežiti? Povejte možganom, ki čakajo pričakovano, da pravi občutek sitosti nastopi šele pozneje, ne pa takoj ko odložimo vilice in nož. Zato ta krompir za kosilo sodite šele za večerjo! Četudi ne boste mogli brez nje, boste brez…

Najlepše pri pašti je, da je vselej drugačna, toda vedno tako sveže diši. Zato testenine iz vedno enakih in enako pogretih omak niso pašta! Zakaj tega preprostega pravila ne poznajo v naših ”italijanskih” gostilnah, kjer vsi ponujajo iste omake na enako dolgočasno-postani način? Iz tega sledi, da je dobro pašto potrebno skuhati doma. Potrebujete le dvoje: najboljše testenine, ki niso tiste, ki jih je na trgovskih policah največ, in najboljše sestavine, ki niso tiste, ki so zavite v trgovinah v celofan. Recept je s tem že znan – izberite picije, ker se kuhajo enkrat dalje kot špageti, saj bo omaka…

Spodaj rdeče, zgoraj zeleno, spodnje je kremno, a z ugrizom, zgornje je hrustljavo, toda s sočno sredico. Kaj je to, pa da ni rižota niti ribji čips? Če bi naredili špagete s paradižnikom in zraven ocvrli odmrznjene ribje palčke, bi bili vsi veseli, toda nihče ne bi posebej hvalil. Zato jih presenetite s testeninami v obliki riža, ki se kuhajo kot rižota v paradižnikovem soku, in repom morske žabe, ki se cvre v tempuri iz vodke, prosecca in bazilike! Šola okusov: kako iz ”fast fooda” in ulične prehrane nastane praznična jed. Meni septembrske gostije…

Seveda, ni dvoma, čez klasične polnjene paprike, kakršne nas je naučila kuhati mama, njo pa njena, njo pa …, jih ni. Gosta paradižnikova omaka, mesnate in velike paprike, nadev iz mletega mesa in riža, da se sline cedijo. Poleti, ker so paprike domače, pozimi, ker hrana za dušo najbolj pogreje. Jed, ki se je ne moremo naveličati! Res? Mar ni čar polnjenih paprik ravno v tem, ker jih jemo poredkoma, ob posebnih priložnostih in v določenem (letnem) času? Bi jih imeli še tako radi, če bi bile na mizi vsak četrtek? In, kaj pa naj s paprikami tisti, ki ne…

Iz hladilnika vzameš klobaso, iz konzerve paradižnik, iz vrečke polento in iz slanice burrato. Vse je tako hitro gotovo, da moraš na koncu le še natrgati baziliko, seveda kar iz lončka na kuhinjski polici. Kuhati je res užitek, če veš kaj in znaš kako. Zato pa je Šola okusov!…

Paradižnikova omaka je le iz paradižnika, a zanjo obstaja nešteto receptov. V tem je njen čar, saj se je zato nikoli ne naveličamo. Še posebej na testeninah! Toda zato tukaj nastopi tudi težava. Ker je le paradižnik, je pašta s paradižnikom le primo piatto, zato potrebuje še secondo … Vi in mi, kajne, pa vsaj med tednom nimamo časa za več hodov in za italijanska testeninska pravila. Zato smo primo in secondo združili. Če bi lignje le zamešali v paradižnikovo omako, bi bilo prelahko in še vedno bi bila le paradižnikova omaka. In če bi jo naredili zgolj iz ene…

Kranjska klobasa je za na vrh, kar pa tudi pomeni, da ni nujna, saj se da zgolj zelenjavno. Zadošča, namreč, da casoulet ni čisto navadna enolončnica iz sezonske zelenjave, med katero ima glavno vlogo fižol, že malo starega kruha … Naredite sami drobtine, žrtvujte skoraj cel lonček bazilike in dajte na vrh nekaj novega. Seveda pa sta, kot je v Šoli okusov že navada, vseeno dve pravili, ki se ju je potrebno držati. Ob zelenem fižolu mora biti tudi bel, ki je luščen in svež, če se odločite za kranjsko, pa naj bo tudi ta nekaj posebnega. Pri mesarju v…

Vse pripravimo vnaprej, tik pred zdajci le zložimo skupaj. Uspeh je zagotovljen, saj ima vse značilnosti klasične francoske pite, ki ima hrustljavo dno in sočen, kremni ter sadni nadev. Za Šolo okusov pa takšen tarte ni pomemben le zaradi svoje lepote in dobrote, temveč tudi zaradi – šole. Z eno sladico se naučite za tri … Prihodnjič boste dno spremenili v keks, ki ga bo potrebno le namočiti v tekočo čokolado, limonovo kremo, s katero bo potrebno obložiti še kakšno drugačno pito, in meringo, ki bo prišla vedno prav, ko biskvit potrebuje le rumenjake, za drugi dan pa ostane toliko…

V Šoli okusov nimamo radi dolgčasa, zato ne ponujamo receptov, ki jih vsi znajo, in jedi, ki jih povsod kuhajo. Toda včasih se tudi nam prileže ”klasika”. Takrat si zaželimo eno od – večnih jedi. To so jedi, ki so najboljše brez spreminjanja, dodajanja, moderniziranja. Najboljše pri teh jedeh je ravno to, da so vedno enake. Nobenih presenečenj nočemo, želimo si le ponovitev. A prav to je pri večnih jedeh največji kuharski izziv. Ker ravno takšne jedi povsod spreminjajo. Zato je takšne prvinske in večne recepte potrebno skrbno čuvati! Parmigiana di melanzane, zloženka jajčevcev in mocarele, s paradižnikovo omako in…

V Šoli okusov učimo, da je recept potrebno najprej do konca prebrati, šele potem pa se ga od začetka lotiti. A tokrat od tega pravila odstopamo – v vaše dobro. To juho je potrebno, namreč, najprej okusiti in jo šele potem skuhati … Saj nam sicer ne boste verjeli, da gre vse to skupaj, pa da je celo tako dobro, da boste vse druge recepte za paradižnikove juhe lahko kar pozabili. Kdo pa je že slišal, da se paradižnikovo juho začinja z ribjo omako? In kdo verjame, da praženi slani arašidi lahko nadomestijo pinjole v pestu? Pa da se tako…

Saj je čar piknika, da smo ob žaru v kratkih hlačah, za mizo brez prta in z jedmi brez receptov. Meso obračati zna pač vsak … Zakaj pa ne bi bilo enkrat malo bolj svečano? Zakaj ne bi po dolgem času rešetke na žaru tako očistili, da se bodo spet svetile? In zakaj ne bi imela tudi žar in piknik več hodov in najboljši servis? Torej bomo (mesno) klasiko tokrat (delno) izpustili in s slanino trdno ovili morsko žabo, ki se bo tako lepo in hrustljavo zapekla, vseeno pa znotraj ostala sočna, saj jo bomo pikantno premazali. In, ker smo…