Ko na (sosedovem) vrtu zrase tako lepa koleraba, jo je na (domačem) vrtu potrebno tudi pojesti! Koleraba na pikniku? Ne bodite dolgočasni in pustite žar tokrat pri miru. Pravzaprav še sami poiščite senco, medtem ko bo kuhinjo poleti grela (še) pečica. Za to kolerabo, ki s paradižniki tako lepo karamelizira…

Čez (francoski) tart (tarte) ga ni, kvečjemu mu je dorasel le še quiche. Vse potrebno o tem je tukaj. Toda včasih je to preveč zamudno, in takrat ga ni čez ameriško poenostavljanje v kuhinji … Tej ”okrajšavi” iz ponve in kupljenega listnatega testa pravijo pot pie. Sicer pa je vseeno,…

Poleti so lističi čokolade v sladoledu, pozimi pa v zmrzlini, semifreddu ali parfaitu. V čem je razlika? Ker hrustljava čokolada vedno enako provocira topljivi hlad, ni razlika v vrsti hladne osvežitve, temveč v vrsti – lizanja! Poleti ližemo sladoled čim hitreje, pozimi pa pol-zmrzlino čim počasneje. Da nam pri tem…

Tako kot so dunajci v domovini le zrezki, so tudi cantuccini (ali cantucci) v Toskani zgolj biscotti. ”Prav” jih imenujejo le vsi drugi, saj so se razširili po vsem svetu. In kaj so pri nas osnovni piškoti, ki ne smejo doma nikoli manjkati, kar pomeni, da morajo ostati dolgo sveži,…

Zadnje slive v sezoni? Odločitev je težka, saj slive ne tekmujejo za primat sadne priljubljenosti le v cmokih, temveč vsakemu popoldanskemu pecivu, ki se ga da narezati na dovolj kosov, da ostanejo še za jutri ali dalje, dodajo svojo zapeljivo, karamelizirano, sladko sočnost, ki vsak ”suhi” biskvit povzdigne v doživetje…

Ko prve pomladne dni najdeš čemaž v vlažni grapi – ali pa ti zraste na vrtu -, ga je dosti preveč le za juho. Naj bo, torej, iz njega tudi pesto! Recept zanj je prispeval dunajski brezmesni mišelinski chef Paul Ivić, ki je z njim razveselil vegane. Če niste med…

Čokoladnih kolačev je zato toliko, ker se jih, predvsem v hladnih dneh, nikoli ne naveličamo. Popoldan takoj lažje počaka večer, ko zmanjka še tisti zadnji kos, ki je sicer hotel počakati do jutra. Hruškov kolač pa večni čokoladni nostalgiji doda še svojo sočnost, ki jo hrustljavo-prijetno prekinjajo lešniki. Z ali…

Angleška jed, pastirjeva pita, Shepherd’s pie, je z jagnjetino, za razliko od cottage pie, domače pite, ki je z govedino. A najboljše so izpeljanke, kot ta divjačinska, ki originalu ne zamenja le mesa, temveč mu popravi tudi ”grivo”. Bogata zimska jed ima rada večjo družbo, saj jo pripravimo v enem…

Ko so slive, je potrebna potrpežljivost. Na tiste za marmelado in džem je potrebno še počakati, da do konca omedijo. Tiste, ki so že sočne, a še malo kisle, pa moramo omediti sami. To je najlepši čas poletja za popoldansko pecivo na vrtu! Sliv namreč ne bomo omedili v shrambi,…

Čeprav je najbolj znana omaka za testenine bolonjski mesni ragu, ki potrebuje dolgo kuhanje, je pomemben razlog priljubljenosti italijanskih pašt v – hitrosti njihove priprave. Ko se testenine skuhajo, je tudi omaka gotova! Zato ta recept uporablja picije, debele špagete (brez luknje, torej), ki so najboljši sicer, če so valjani…

Pravi špecli so z veliko karamelizirane čebule in s še več topljivega sira! Se da temu še kaj dodati? Vpišite v iskalnik šole okusov ”špecli” in dobili boste za cel teden špeclastih receptov – tukaj. Ste še vedno le za ”prave” špecle? Ne gre pa le za pestrost okusov, ki…

Babica bi uporabila sladko smetano, ker pa je v njej sladek sir, je nonina. To je ena od tistih tort, ki se jih nikoli ne naveličamo in jih zato vedno ponavljamo. Inačic je več, toda v vseh je veliko tistega, kar imamo pri tortah tako radi, krhkost testa, hrustljavost posipa…

Italijani bi se prepirali, ali je tiramisu ali zuppa inglese, Angleži, ali je trifle ali whim-wham, Slovenci, je grmada ali ježek, vse skupaj pa bi spravili Irci, ko bi rekli, da ni eno in ne drugo, temveč – irish coffee. Pravzaprav pa je vseeno, glavno, da je tako dobro!…

Nagrada, ker ste si privoščili dolg zimski popoldanski sprehod, dopoldan pa ste že spekli pecivo, ki je zdaj po sprehodu ravno pravšnje, da vas ob čaju/kavi prijetno pogreje. To so tisti majhni in sladki grehi, ki se jim je potrebno čim večkrat prepuščati, kajti le tako bomo čim manjkrat prišli…

Že to, ker se divjačina tako dolgo praži in duši z gomoljasto zelenjavo v veliki, težki in pokriti litoželezni posodi, je zadosten razlog, da tako mehkega divjega pujsa tako nestrpno pričakujemo za mizo. A splača se še malo počakati, saj mora divjačinski ragu še v pečico, skupaj z debelimi žličniki…