Za mesni del ni žar nikoli v dilemi. Možnosti je, namreč, res veliko, mleto, na kosti, iz fileja, na špili, iz marinade, s posipom, direktno ali indirektno, v celem kosu ali majhnih koščkih. Kaj pa priloga? Dolgčas, kajne! Recept za ”moje čevapčiče” zaupamo le oporoki in iz steakov delamo raketno znanost, toda zraven na žar vržemo vedno z enakim gibom le papriko in zraven v skledo zrežemo le paradižnikovo solato. Ste za spremembo? Ratatuj, ki smo ga osvežili z limono in ingverjem, boste poslej tako dolgo pekli na žaru, da bo tudi on čez nekaj časa postal dolgočasen. Potem pa…

Krompirjev gratin je kalorična bomba, ki ne redi! Ta gratin je krompirjev dokaz, da je potrebno jesti dobro, pa ni potrebno skrbeti za težo! A pozor, to ni krompir za hujšanje. Za hujšanje so diete, ki pa ne delujejo. Recepti v Šoli okusov pa so ”le” za to, da vam ni treba na dieto, torej delujejo. Torej, v tem gratinu je vse, kar dietni guruji uvrščajo med prepovedi. A zaradi tega ob tem gratinu ni zrezkov, ni omak, ni prilog, ni kruha, ni ničesar, kar bi zmotilo njegovo barvno hrustljavost, večplastno tankost, sočno notranjost in kompleksno (nad)okusnost. Točno, ta gratin…

Lahko je le pečen krompir, ki sicer hrusta, nima pa sredice. In lahko ga začinimo s česnom in peteršiljem, kar se običajno godi odmrznjenim ribam. A potem na vrh ne smemo nalistati tartufov! Če pa je pomme de terre sarladaises, je druga (kulinarična) simfonija. Ne, ker se zaradi francoščine jezik zlomi, temveč zato, ker se je tudi pri domačem kuhanju dobro navzeti francoskih navad. Z odpustkom, da lahko črne tartufe iz Perigorda, od koder recept tudi izvira, zamenjate s poletnimi črnimi iz Istre. Boli manj kot je manjši njihov učinek. Lahko pa tartufe tudi izpustite, vendar vseeno ne spečete krompirja…

Riba ne potrebuje solate! Naše navade pa jo potrebujejo … Ta vozel preprosto razsekate tako, da solato skuhate in ste siti, riba pa je cela (na žaru). Rešetke žara očistite do sijaja, nato pa jih ”razbelite” z vročino. Preden nanje položite z olivnim oljem premazanega pagarja (ali špara), z njim premažite tudi sijoče-vroče rešetke žara. Potem se ne bo prijel in s pečenim ribjim mesom boste na krožniku imeli tudi hrustljavo pečeno ribjo kožo. Ob tako lepo pečeni ribi na žaru ni potrebna nobena druga priloga. Saj imate toplo zelenjavno solato!…

V naši prehrani ima meso preveč pomembno, dominantno vlogo! To je dejstvo, ki ga skušamo popraviti na nepravi način, tako da iščemo nadomestke mesa. V Šoli okusov se tega lotevamo drugače. Prvič, v naših jedeh/receptih meso nima najbolj pomembne, dominantne vloge, temveč je, kvečjemu, le dodatek. Ne prisegamo, namreč, na vegetarijanstvo, toda hkrati še manj prisegamo na mesojedstvo. In drugič, mesu ne iščemo nadomestkov, temveč v naših jedeh/receptih z uporabo nemesnih sestavin, njihovimi kombinaciji, načinom priprave, okusi in nadokusom, odpravljamo potrebo po mesu. Dokaz za to drugo so kraljevi ostrigarji v azijsko začinjeni omaki! S svojim nadokusom namreč ne nadomeščajo…

Če je riba pečena, je ob njej v pekaču dovolj prostora še za zelenjavo, ki je za spremljavo. Kaj pa, če je riba pečena v soli? Ni prostora, ni omake, ni zelenjave. Toda brez skrbi, ni vam potrebno kupiti še ene pečice. Ker v sol nima smisla skrivati majhne ribe, se bo večja pekla vsaj dvajset minut. V tem času pa se bo na štedilniku počasi v dovolj maščobe spražil koromač, ki mu morate na koncu ribi na ljubo dodati le še malo drugačnosti. Ker se peče le sol, riba pa se v njej kuha, je njeno meso na ta…

”Samo en kozarec!” Je slišal prav? Pa ravno zdaj, ko si je hotel dotočiti. Saj se ta modra frankinja tako lepo prilega temu golažu … Najprej je rekla, da nima časa, naj on kar nekaj skuha. Zato je pogledal v zamrzovalnik in našel le govedino za golaž. Pa se je začudila: ”Golaž?” In ji je ugodil, saj ne bo navaden, saj ga bom malo izboljšal, z bučo, kisom, pečico … ”A vseeno bo le golaž. Zato naredi še nekaj za zraven, da ne bo le s kruhom.” Torej je naredil krompirjeve cmočke, ki jih je sploščil, da so spominjali na…

Speči krompir je lahko, saj je pomembno le, da je zunaj hrustljav, znotraj pa mehek. Toda na ta način je vedno enak(o dolgočasen). Zakaj ne bi še aromatično dišal, začinjeno provociral in imel, predvsem, veliko okusa?! Naj ne bo le navaden krompir, temveč tudi sladek. Naj se z njima peče še nekaj strokov česna. In naj se vsi trije pred pečenjem temeljito povaljajo v harisi, ostri severnoafriški mešanici vsaj dvajsetih začimb, prepojenih z olivnim oljem….

V ”hitrem” receptu za koruzni kruh z govejimi zrezki nam je bila ta hitro marinirana raznobarvna paprika s popečenimi bučkami tako všeč, da smo si jo tukaj shranili za prihodnjič, ko bomo ob žaru potrebovali svežino, sočnost in zelenjavo.

Tako dolgo ne boste verjeli, da je to krompir za ribje jedi, dokler ne boste poskusili. Potem pa boste krompirju s panceto in čebulo izbrali vselej drugačno ribjo spremljevalko. Seveda pa ima pire, ki je tako močnega in izrazitega okusa, raje ribe, ki dovolj globoko plavajo, da morajo imeti dovolj maščobne zaloge. Za lososa sta panceta in pražena čebula, torej, idealni. Tukaj je losos iz pace na žaru….

Gorčic je na trgovskih policah toliko, da je težko izbrati. Zakaj, torej, potrebujemo še dve domači? Ravno zato! Ko je ponudba preširoka, se v Šoli okusov obrnemo stran, saj je to znak, da je industrija zavohala posel, izdelek pa je izgubil vonj iskrenosti. Takrat je potrebno ukrepati – v domači kuhinji! Gorčica s pehtranom je pikantna in pekoča. Gorčica s figami je pikantna in sladka. To pa je tudi kombinacija, ki jo potrebujejo vsi letni časi, torej žar, klobase, malica, narezek, sendvič, siri, koline … Naredite prostor v ozimnici med marmeladami, čatniji, namazi, vloženo zelenjavo še za gorčico!…

Pomfrit, ocvrt krompir, ki so ga za ene izumili Belgijci, za druge pa Francozi, je posvojil cel svet in iz njega naredil klasiko, ki jo jemo prevečkrat in pojemo preveč. To, seveda, izkorišča industrija, zato lahko pomfrit kupujemo v enako velikih vrečah kot pasjo hrano. Še odmrzniti ga ni treba, še v olju ga ni potrebno ocvreti, še iz krompirja, najbrž, več ni. Zato je potrebna sprememba! Poskusite s polento in parmezanom. Takšnega ocvrtga krompirja se ne da kupiti!

Naredite, prosim, prostor na sredini mize! Prihaja pečenka, na veliki deski, zvita, pečena in zrezana, debeli kosi in toliko jih je, da bo še za repete. Zato si ne naložite, prosim, preveč mesa naenkrat na krožnik, saj tudi ta potrebuje veliko prostora. Pečenka, namreč, ne sme biti nikoli sama. V omačnici je dovolj omake, na pladnju je dovolj korenja, v njem pa dovolj ingverja, da zimsko pogreje. V skodeli je dovolj brstičnega ohrovta, med njim pa dovolj kraljevih ostrigarjev, da je potrebno dovolj prostora še nekje. Za takšno gostijo ni dobro za zajtrk preveč pojesti.

Nočete, ne jeste, ni vam do mesa, a žar vas vseeno mika? Ni lažjega kot prerezati jajčevec in ga speči na žaru, pa noben ne pogreša mesa. Še posebej, ko je zraven toliko umamija, delikatno-slastnega okusa, ki je tako globok, da ne potrebuje maščobe, krvi in kosti. Če pa se mesu nočete odpovedati, mu ob takšnih jajčevcih vsaj ne bo dolgčas. Za miso pasto vprašajte pri Kitajcih. Ko jo odprete, bo v hladilniku potrpežljivo čakala na nove priložnosti. Zanje pobrskajte po Šoli okusov….

Nasprotja se privlačijo. Še posebej je to pomembno, ko načrtujete poletni piknik. Na žaru bo toliko mesa, ki bo potrebovalo toliko kruha, da bo vso to težo nekaj moralo olajšati, presekati, razbremeniti. Solate so za takšna opravila najbolj pomembne. Toda, paradižnikova je poleti vsak dan na programu, zelena ni za žar, paprike so z žara, kumarična sama potrebuje razbremenitev. Za pravo nasprotje potrebujete nekaj s čisto drugega konca. Surovi koromač je sladek, pekoč, pikanten, vse hkrati, zato bo prenesel še tako nenavadno drugačnost. Osvežite ga s sočno pomarančo in mu dodajte nepričakovanost z orehi. In vaš stari žar bo naenkrat…