Krostata? Ne gre le za modno ime, saj tarte, ki jih je v Šoli okusov največ, ni z rikoto, pita, ki je najboljša, če je babičina, pa ni s karameliziranimi pinjolami in rožmarinom. Sicer pa bo čaju, ko si boste z njim greli popoldneve, ali kaminu, ko bo zvečer lepše…

Rdeča blitva je tako lepa, da je za v vazo, ne pa za v peč … No, saj bo jedilnica res lepša s takšnim šopkom, toda v njej bo še lepše dišalo, če boste nekaj stebel in listov prihranili za pečico. Ker zavihani tarte (galette) zagotovo še niste jedli v…

Z vedno večjo priljubljenostjo žara, ki je vedno manj pod balkanskim in vedno bolj pod ameriškim vplivom, tudi piščanca ni več dovolj le natreti s sladko papriko in speči. Jerk chicken izhaja z Jamajke, kjer so prvotni prebivalci s pikantno mešanico začimb konzervirali sveže meso. Gre za način priprave mesa,…

Kaj potrebuje velika skleda poletne zelene solate, razen dveh žlic dobrega kisa, treh še boljšega oljčnega olja in malo soli? Ne odgovorite s krompirjem in zrezkom, ker potem ste pomotoma zašli v Šolo okusov. Kvečjemu samo zrezek, če je tanko odrezan in hitro spečen na žaru. Toda, se bo dalo…

Otroci pojedo preveč burgerjev in čevapčičev! Kaj pa vi? Četudi pometemo pred lastnim pragom, moramo priznati, da mleto meso ima svoj čar, ki se mu je težko upreti. A zakaj bi se upirali in prepovedovali, če pa lahko čufte naredimo na toliko različnih načinov, da so burgerji in čevapčiči med…

Bučke z lisičkami in panko drobtinami bodo sicer prišle še marsikje ob žaru zelo prav in marinirane redkvice so lahko več dni v hladilniku, pripravljene priskočiti na pomoč kot pozdrav več hodom, dodatek sendviču, priloga žaru ali le večerna rešitev brez kalorij, toda, ko so skupaj s hitro opečenimi lignji,…

Čar mineštre, če je primorska, in minestrona, če je sosedov, je v tem, da sta vedno drugačna. V lonec gre to, kar je na voljo in pri roki. Toda pozor, ker je čar vsake jedi na žlico njen nadokus, zanj niso dovolj le sestavine, temveč tudi postopek. Zato (tudi) mineštra…

Za mesni del ni žar nikoli v dilemi. Možnosti je, namreč, res veliko, mleto, na kosti, iz fileja, na špili, iz marinade, s posipom, direktno ali indirektno, v celem kosu ali majhnih koščkih. Kaj pa priloga? Dolgčas, kajne! Recept za ”moje čevapčiče” zaupamo le oporoki in iz steakov delamo raketno…

Nekatere jedi je potrebno jesti doma. Zato, ker lahko paradižnike sam natrgaš, vseh barv in vseh oblik. Zato, ker na morju znajo ribe le polagati na žar, v gostilnah pa jih le prelivati s česnom. Zato, ker morje povsod družijo s preveč svežimi in preveč dišečimi vini. In zato, ker…

Pečenje ima svojo moč. A ne le mesno! Spekli smo jajčevce in krompir, zraven natočili modro frankinjo in se na koncu ob polizanih krožnikih strinjali – takšnega pečenja ne zamenjamo za nobeno pečenko! Pri visokih temperaturah se razvijejo visoki okusi. S to trditvijo pa se ne boste strinjali zaradi polne…

Vzor nam ni bila naša juha, temveč japonska … Oziroma, zaradi vedno enake in iste goveje juhe, smo se odločili, da nekaj naredimo vsaj s kokošjo. In zato smo jo uporabili kot dashi, najprej za osnovo, potem pa za zalivanje. Nastala je enolončnica, ki ni dala novega pomena le kokošji…

Klobasa je lahko po vaši izbiri. A dovolite, da vam razložimo, zakaj smo uporabili italijansko salsiccio. Zato, ker imajo naše kranjske, pečenice, domače, od sorodnikov, prekajene in podobne klobase vedno nečesa preveč. Ponavadi sta to česen ali dim, pogosto oba hkrati. Kar, ne trdimo, da je slabo, oziroma, da ni…

Še vedno menimo, da je, ko se odločimo za brezmesno kosilo in za glavnega igralca izberemo belgijski radič, najboljša spremljava vitlofu pire krompir. Vitlof ali belgijski radič se, namreč, rad peče in takrat njegova nežnost, ki se izraža na neobičajen način, z grenkostjo in pikantnostjo, zato ob sebi potrebuje nekaj,…

Kruh je za kosilo (kot sendvič) takrat, ko ni časa ali volje za kuhanje. A zaradi tega je le izhod v sili, ki iz toplega obeda naredi vojaško-hladni obrok. Zakaj ne bi bilo vsaj enkrat ravno obratno – kruh ravno zato, da je sveže spečen doma za kosilo?! In ker…

V Alzaciji so v 16. stoletju prvič spekli slano torto, po vzoru kolača, zato so ji tako tudi rekli (iz nemške besede kuchen je nastal francoski quiche). Potem je torta iz krhkega testa, na katerega so zlili jajčni sir z veliko čebule, slanine in smetane postajala vedno bolj slavna in…