Vzor nam ni bila naša juha, temveč japonska … Oziroma, zaradi vedno enake in iste goveje juhe, smo se odločili, da nekaj naredimo vsaj s kokošjo. In zato smo jo uporabili kot dashi, najprej za osnovo, potem pa za zalivanje. Nastala je enolončnica, ki ni dala novega pomena le kokošji juhi, temveč tudi artičokam. Saj jim je fino trgati liste in jih namakati v omako, toda zakaj jih za spremembo ne bi namočili kar celih?! In zakaj ne bi prihodnjič na podoben način novega smisla dali tudi goveji juhi?!

Klobasa je lahko po vaši izbiri. A dovolite, da vam razložimo, zakaj smo uporabili italijansko salsiccio. Zato, ker imajo naše kranjske, pečenice, domače, od sorodnikov, prekajene in podobne klobase vedno nečesa preveč. Ponavadi sta to česen ali dim, pogosto oba hkrati. Kar, ne trdimo, da je slabo, oziroma, da ni dobro, toda potem se s prilogo res nima smisla preveč zamujati, gorčica je vedno v hladilniku, kislo zelje pozimi pa tudi. Toda v tej jedi je glavna omaka! In zato je ”pečenica” čim bolj nevtralna in le kuhana. Ta omaka je namreč takšna, da klobase niti ne potrebuje in zato…

Še vedno menimo, da je, ko se odločimo za brezmesno kosilo in za glavnega igralca izberemo belgijski radič, najboljša spremljava vitlofu pire krompir. Vitlof ali belgijski radič se, namreč, rad peče in takrat njegova nežnost, ki se izraža na neobičajen način, z grenkostjo in pikantnostjo, zato ob sebi potrebuje nekaj, da ”oplakne” (nadokusa) polna usta. A če vitlof gratiniramo, torej v pečici, ne pa karameliziramo, torej v ponvi, lahko tudi krompir dobi drugačno vlogo. Zato smo si rekli, zakaj pa ga ne bi dali kar k vitlofu v pekač. Preverite, če nam je uspelo. Zraven priporočamo le skledo solate.

Kruh je za kosilo (kot sendvič) takrat, ko ni časa ali volje za kuhanje. A zaradi tega je le izhod v sili, ki iz toplega obeda naredi vojaško-hladni obrok. Zakaj ne bi bilo vsaj enkrat ravno obratno – kruh ravno zato, da je sveže spečen doma za kosilo?! In ker ste se potrudili z njim – čeprav je šlo hitro, saj kruha ni vzhajal kvas, temveč pecilni prašek -, se s ”prikuho” ni treba, zato je solata hitro zmešana, zelenjavna juha pa je morda še od včeraj. Idealno za ”dietni” januar. Čeprav bo zadišalo vse stanovanje, vseeno počakajte vsaj deset minut,…

V Alzaciji so v 16. stoletju prvič spekli slano torto, po vzoru kolača, zato so ji tako tudi rekli (iz nemške besede kuchen je nastal francoski quiche). Potem je torta iz krhkega testa, na katerega so zlili jajčni sir z veliko čebule, slanine in smetane postajala vedno bolj slavna in razširjena. Dokler ni bil čas, da smo jo malo ”popravili” … S porom je zdaj še bolj rahla (tudi zato ga najprej soparimo) in njene posledice so manj težke, s kozjim sirom ima več okusa in je bolj zdrava, z lešniki pa še – hrusta. S skledo jesenske solate je…

Pekli smo kruh, skuhali pa krpice … Ker je bil kruh iz kislega testa, nam je bilo škoda zavreči droži, ko smo jih pridno hranili po formuli 1:2:2. Zato smo ostanek droži zamesili v testo za testenine, ki so bile potem tako hitro kuhane, da smo morali pohiteti in mesno omako naredili kar iz klobase. Ker smo uporabili italijansko salsiccio, ki je začinjena z janežem, smo ji zraven narezali še sladki komarček (koromač). Šlo je tako hitro, da smo se zbali, da se vam bo zdelo preveč preprosto. Zato smo za na vrh popekli še artičoke. A saj lahko krpice tudi…

Greva na nedeljski izlet, po gobe? ”Saj ne bova nič našla,” se ni z izleta hotela vrniti praznih rok. Tržnica je polna jurčkov, torej rastejo, se ni dal. Toda: ”Če veš, kje …”, njen pesimizem ni popustil. Pa greva le na izlet, v domačo gostilno na jurčke, je usahnilo še njegovo upanje o gobarski sreči. ”Jooj,” je zastokala. Kaj pa je? ”V gostilno na jurčke? Vsi delajo enake jedi, brez domišljije, preveč jurčkov, čebule, smetane, moke …, in premalo okusa. Zakaj pa ne bi ti raje kaj dobrega skuhal iz jurčkov?! Če praviš, da jih je polna tržnica, bom skočila…

Vse, kar imamo najraje v enem receptu in na istem krožniku! Iz gozda so jesenski jurčki, dišeči in čvrsti. Iz morja so jadranske kozice, sladke in slane. Čisto svež in mlad pa je z zelenjavnega vrta fižol, ki je že oluščen, tako da ga ni potrebno namakati, saj se jurčkom in kozicam mudi, potrebujejo le malo, toda močne, vročine, da je na domači mizi jed, ki diši do sosedov, zavidajo pa nam jo restavracije z več srčki.

V slaščičarnah, še posebej francoskih, jih je polno. Zato, ker so tako raznoliko obložene, kar krade poglede in otežuje odločitev. Katero izbrati, če pa so vse tako lepe? Potem jih pa kupimo, kajne, preveč. Zakaj bi jih kupovali, če pa jih je tako preprosto speči?! Zdaj imate recept za krhko testo, ki ga morate le čim večkrat ponoviti. Saj ste z njim dobili le prvi predlog za nadev. Drugega pa boste ustvarili že čisto sami.

Če hoče na žar, se mora predati, torej roke gor … Na ražnju, ko se vrti, je lepo okrogel, na žaru, ko se peče indirektno kot v pečici, pa je sploščen. To pomeni, da bo hrbtenica šla za juho (ali osnovo), prsa, kar jih bo ostalo, pa za solato. Pomembno je, da ima žar pokrov in da je pod njim ves čas med 180 in 200 stopinjami. Na ta način boste jedli čez eno uro. Vse drugo bo ali zažgano ali pa surovo. Piščanec naj ima v bedru vsaj 70 stopinj. Chimichuri je peteršiljeva omaka z limono, ki je točno to,…

Pašta s krompirjem? Saj to ne gre skupaj, so prepričani povsod tam, kjer testenine utapljajo v smetani, mesni ragu polivajo čez špagete in na morske testenine ribajo parmezan. Kdor pa ima rad pravo, iskreno, torej južno-italijansko pašto, se ne čudi, temveč pravi: ”Pasta e Patate!” Krompir zanjo zreže na drobne kocke, jih popeče v najboljšem olivnem olju, nato pa dela omako kot rižoto. Na jugu so omake za testenine krepke in polne, okusi so izrazitejši, nasprotja so močnejša, kombinacije so bolj divje, krompir je zato dobrodošel. Privoščite si južno pašto!

Za coq au vin moraš začeti včeraj, ne smeš hoditi v službo in piščanec mora biti kura iz Bresse. Če zadovoljiš vsem tem zahtevam, boš jedel najboljšega ”piščanca” v življenju in zraven popil tudi najboljši ter najdražji rdeči burgundec v življenju. Zaradi tega se nismo lotili originala, temveč njegove izpeljanke, ki se imenuje, torej, coq au Riesling. Pri vinu nismo varčevali, v službi nismo dali odpovedi in sinoči sploh še nismo vedeli, kaj bomo danes kuhali. Čeprav je ta piščanec hitrejši, pa to ne pomeni, da potrpljenje ni pomembno. Pri pečenju v tekočini je vedno!

Mesni ragu ali bolonjska omaka, torej bolonjeze, je najbolj priljubljena italijanska omaka za testenine! S tem pa zaradi priljubljenosti italijanske kuhinje in njenih pašt resno kandidira za eno od najbolj priljubljenih jedi na svetu nasploh. Gre, skratka, za klasični in množično jed iz območja udobja in varnosti, zato jo imajo radi mladi in stari. Tudi v Šoli okusov pri tem nismo nobena izjema in zato imate pravi/klasični italijanski ragù bolognese tukaj. Toda, vsi ne jejo mesa … Naj se zato odpovejo še testeninam? Ali pa naj jejo kar suhe rezance? Ko smo v novembrski (2018) številki Bon appetit našli cvetačni…

Magdalenice so francoske madeleines, drobno, nežno, mehko pecivo v obliki rebrastih školjčnih lupin. Za peko torej potrebujemo posebne podolgovate školjčne modele. Jih imate? In zakaj jih potem uporabljate samo za sladke magdalenice?! Presenetite svoje goste s toplim pozdravom. Magdalenice so hitro pečene in še tople so žlahtna spremljava hladni penini. Oziroma, ker so madeleines, naj bo šampanjec.

Tako lepa je lahko jesen! Jurčki, kostanji in buče so njene najljubše sestavine, njihove barve se ujemajo z listjem, ki ga pred oknom greje sonce, še preden ga premagajo deževni oblaki, in zato potrebujemo le še skledo jesenske solate, ki bo z bučnim oljem dodala še tisto zadnje, kar je manjkalo na jeziku. Naj bo kiš ali quiche, pomembno je, da je dovolj velik, ker takoj, ko pride iz pečice, se je potrebno nekaj dolgih minut vzdržati, sicer pa je potem izvrsten topel ali hladen. Le poper kišu sveže nameljite na jajčni nadev.