Pizza je italijanska! Brez skrbi, nočemo jim je vzeti. Zato pa smo testo zanjo raztegnili čisto tanko, da ni pizza, temveč je hrustljavka. Zaradi tega je sicer nekaj bojazni, da bodo jezni Francozi (iz Alzacije), a saj smo si od njihovega ”gorečega kolača”, flammekuechen, sposodili le dno, ne pa tudi obloge. Ta pa je azijska, zato, če že ne moremo zaradi korone potovati, to počnimo vsaj na ta (kuharski) način. Vse to pa je le potrditev, da v današnjem svetu res ni več meja. Če jih ne poznajo virusi, zakaj bi jih mi?!

Jed je dobra, če spravi jedca v dobro voljo. Razveseliti mora! Zato je bučna juha vedno dobra, ker ima tako lepo barvo. Samo vidiš jo, pa si že vesel. Ko pa jo poskusiš … V ustih pa ni vedno razveseljujoče. Bučna juha še ni juha, če se bučo termično obdela, nato pa pretlači in razredči. Pa četudi se jo še soli … Ker takšna bučna juha ima le lepo barvo, ne pa tudi okusa. Naredite, torej, iz bučne juhe poslastico, da si jo boste naložili še enkrat, tako da nadaljevanje sploh ne bo več potrebno. Buča ima rada kokosovo mleko,…

On kuha, ko nje ni doma. A zdaj sta kar naenkrat, zaradi korone, oba doma. Bo, torej, kuhala zdaj le ona? Seveda se s tem ni strinjala. In seveda se je on strinjal, a z njo … Torej je vprašala: ”Kateri dnevi bodo tvoji?” Dnevi, se je začudil množini, kaj misliš, da bo res tako dolgo trajalo? ”Kolikor vem, je imel vsak teden tudi pred pojavom virusa enako število dni,” mu je jasno povedala, da resno računa na njegovo enakopravnost. ”A naj ti bo, lahko si kavalir, zato lahko meni prepustiš večje število, torej štiri dni. Jaz, kot ljubeča žena,…

Pozanimajte se v ribarnici, kdaj dobivajo sveže (slovenske) dagnje (klapavice). Ker biti morajo res sveže! Veseli bodo, ker jih boste rezervirali, saj pri dagnjah, vam bodo še povedali, nikoli ne vedo. Včasih jih takoj zmanjka, včasih pa morajo v smeti … Kakšna škoda! In to le zato, ker pri nas klapavice kuhamo le v eni, vedno enaki, buzari. Ni čudno, da se jih naveličamo. Še večja škoda! Poskusite jih, torej, na vietnamski način. Rumeni kari je pikanten, s tem da je hkrati pekoč, sladek, kisel in slan, zato ima v sebi vse elemente za odvisnost. Ne moreš nehati … Na…

Bok choy, pak choi ali pok choi je kitajsko zelje, ki ne tvori glav, temveč odebeli le stebla. Njegova odlika je sočnost, idealna kombinacija pa s sezamom. Ko se jima pridruži kakovostna sojina omaka, še boljša je, če na njej piše tamari, se temu vonju, ki se v ustih spremeni v umami, ne morejo upreti rakci, v objemu jajčne omlete. Preprosto kosilo, torej, ki pa je čisto drugačno kot smo vajeni. Oziroma, čeprav je preprosto, smo v Šoli okusov. Je ostalo še kaj pak choija? V drugi kozici bo hitro podušen in spoznali boste še eno kitajsko omako, ki je…

Jejmo manj mesa, zato pa več zelenjave! Lahko reči, v praksi pa so potem le zelenjavne omake in vedno le po enakem kopitu – dolgo dušeno in hitro pripravljeno s smetano. To pa hitro postane dolgčas, če ni zraven – mesa. Zato priskočijo na pomoč kariji, zelenjavne enolončnice z veliko pikantnosti in aromatičnosti, z lepimi barvami in mamljivimi vonjavami, ki ravno zato ne potrebujejo mesnega popravljanja. Kariji ponavadi vsebujejo kokosovo mleko, ki pa je le nadomestek za ”našo” smetano, zaradi česar tudi takšni kariji na isto vižo lahko postanejo dolgočasni. Torej je naš kari z jajčevci in sladkim krompirjem brez…

Čeprav je peklensko vroče, se lakota vseeno oglaša. Hladna juha, ki zapeče, skleda solate, ki osveži, nekaj hitro opečenega, kar je lahko? Vse to so rešitve, le odločiti se je težko samo za eno … Pa dajmo, torej, kar vse tri! Marinirani beluši, kuhani v lastni osnovi, ki pa je polna še dodanih okusov, pekočih, sladkih, sočnih, eksotičnih, bi bili preveč predvidljivi, če bi jim dodali le na hitro opečene jadranske kozice. Vročina utruja, zato nas mora hrana dvigniti, ne pa še bolj uspavati. Potrebujemo, torej, živahnost in pestrost okusov, tekstur, barv, temperature (vroče kozice na solatno-ohlajenih in mariniranih beluših),…

Če bi bile mesne čufte, bi bila paradižnikova omaka le sladka in bi uživali le mesno. Ker so ribje, ne uživamo le brezmesno, temveč tudi brezmejno … To je primer, zakaj se morajo okusi in nadokusi dopolnjevati, ne pa prekrivati. Zgolj s paradižnikom bi si lahko trska pomagala zgolj z zapečenostjo (Maillardova reakcija in karamelizacija skorje), tako pa uživa v raznovrstnosti in pikantnosti dodatkov omaki, ki so le videti nametano, sicer pa, čeprav vsak zase močan, se podredijo skupni zmagi. Meta in koper bi divjala, čebula bi pekla, pistacije bi mastile, če se ne bi skupaj kopale v paradižniku in…

”V hladilniku imaš pol kilograma mletega svinjskega mesa. Skuhaj nekaj. Poljub!” Za tisto zadnje ni vedel, ali je rekla ali naredila. Bil je še na pol v komi, ko je ona že vstala in odhitela po spisku. On, ki dela od doma, pa lahko, torej, nekaj skuha. A kaj? Ta skrb ga je dokončno prebudila. ”Kaj pa bi rada,” je zakričal, ker je spodaj že slišal vhodna vrata. ”Nekaj dobrega,” ni bil več siguren, je to res rekla ali pa se mu je le zdelo, ker to tako in tako vedno reče. Tuhtal je med čuftami, polpeti, burgerji, a to…

Klasična indijska špinačna jed Saag aloo, ki jo je znani angleški pisec o hrani in kulinarični kritik Nigel Slater poenostavljeno poživil. Indijci s špinačo začnejo kuhati, on pa z njo konča. Mladi špinači, ki je zato še zelo živa, svežino še poudari brizg limone, za razburljivost pa tako poskrbi njeno indijsko poreklo, ki ustvari preplet arom, barv in okusov. Preprosta jed iz le treh sestavin, špinače, krompirja in čebule, skuhanih v enem loncu (kozici), je zaradi začimb točno to, kar potrebuje od mesnega vikenda utrujeni začetek novega tedna.  

Kitajski jajčni rezanci so fast food, ki je v pisanih vrečkah in plastičnih skodelicah na trgovskih policah, da ga je potrebno le odpreti, pogreti in opeči, pa je kitajska ”pašta” v nekaj minutah nared. Se da iz tega narediti še kaj več? Kupite le mie rezance, brez dodatnih vrečk, praškov in omak. Skuhajte dashi, toda na ”fast način”, iz šitake gob, svežih in posušenih. Stepite beljak v trd sneg, zmešajte tempuro in rezance v njej povaljajte z zelenjavo. Potem so ponvičniki v olju hrustljavo opečeni na mah, tako da je takšen hitri obrok še vedno fast food, toda z vašim…

Naredite, prosim, prostor na sredini mize! Prihaja pečenka, na veliki deski, zvita, pečena in zrezana, debeli kosi in toliko jih je, da bo še za repete. Zato si ne naložite, prosim, preveč mesa naenkrat na krožnik, saj tudi ta potrebuje veliko prostora. Pečenka, namreč, ne sme biti nikoli sama. V omačnici je dovolj omake, na pladnju je dovolj korenja, v njem pa dovolj ingverja, da zimsko pogreje. V skodeli je dovolj brstičnega ohrovta, med njim pa dovolj kraljevih ostrigarjev, da je potrebno dovolj prostora še nekje. Za takšno gostijo ni dobro za zajtrk preveč pojesti.

Piščančji cmočki so po definiciji suhi, da se po njih v ustih dela prah. Vsako mleto meso potrebuje maščobo, a četudi so prsi nesilikonske, je imajo premalo, da bi bili cmočki še kaj več kot majhni in lepi. Zato se jih ne smemo lotiti na ustaljeni način. Potrebujejo nenavadnost, drugačnost, presenečenje. Potrebujejo posebno spremstvo! Tajska kuhinja je za tovrstno razburljivost najboljše opremljena. Stavi na zelišča, uporablja svoje posebnosti, ne komplicira, okuse razburja s kislino in pekočino, ves čas pa ostaja lahka, poskočna, sveža, osvežilna. Zato se tem cmočkom ni potrebno truditi. Posebnost ni v njih, temveč v njihovi spremljavi. Potopite…

Kvašeni cmoki (germknödel) so sestavni del vsakega zimskega dopusta v Avstriji, zato se jih veselimo vsaj tako kot počitnic in smučanja. Veliki kot rokometna žoga, prazni kot naši gluhi štruklji in sladko zabeljeni kot krompirjevi sadni cmoki, vendar z makom, v topli koči povrnejo moči po strmem vijuganju, da se po njih še zmoremo spustiti do doline. Na drugem koncu sveta so hit kvašene štručke. Z njimi je v ZDA chef David Chang zgradil pravi imperij restavracij Momofuku in tudi naš Luka Košir jih rad sopari na kulinaričnih prireditvah. V Hongkongu pa je Kanadčanka kitajskega porekla May Chow s kvašenimi…

Najprej o krompirju. Pri pomfriju dajemo teksturi absolutno preveliko pozornost! Zato krompirja sploh nič ne ostane … Glavno je le, da je zunaj hrustljavo, znotraj pa mehko. Kaj pa okus? Igra okusov, z njo pa šola okusov, nastopi takrat, ko krompir združimo še s sladkim krompirjem – gre, saj nista v sorodu -, odrečemo pa jima cvrtje. In tako dobimo nadokus! Ni pomembna le tekstura, zato je brez dvojine, hrustljavo-mehko, temveč je sladko, slano, če poškropimo z malo kisa, tudi kislo, umami, če dodamo prave začimbe, celo malo grenko, ker se mleta paprika dobro zapeče, dobro olivno olje pa začuti,…