Ko je krompir tako mlad in nov, ga užališ, če mu nameniš vlogo spremstva. Spomladi mora biti mladi krompir v glavni vlogi! A to ni vedno dovolj zanimivo, če ga vedno pečemo na enak način. Zato smo ga tokrat začinili in pobarvali, da so se jedcem razširile nosnice in nabrala slina. Najprej so zavohali česen, potem so okusili kumino, nato so jim ustnice zlepile šalotke, ki so se jih polizali, ko so jih zapekli čiliji, da so bili še po licih rumeni od kurkume … Tako zanimiv je lahko mladi krompir, ki ni le pečen in posut s peteršiljem….

V naši prehrani ima meso preveč pomembno, dominantno vlogo! To je dejstvo, ki ga skušamo popraviti na nepravi način, tako da iščemo nadomestke mesa. V Šoli okusov se tega lotevamo drugače. Prvič, v naših jedeh/receptih meso nima najbolj pomembne, dominantne vloge, temveč je, kvečjemu, le dodatek. Ne prisegamo, namreč, na vegetarijanstvo, toda hkrati še manj prisegamo na mesojedstvo. In drugič, mesu ne iščemo nadomestkov, temveč v naših jedeh/receptih z uporabo nemesnih sestavin, njihovimi kombinaciji, načinom priprave, okusi in nadokusom, odpravljamo potrebo po mesu. Dokaz za to drugo so kraljevi ostrigarji v azijsko začinjeni omaki! S svojim nadokusom namreč ne nadomeščajo…

Razlog so bile sardele s kislo-sladkim okusom – tukaj. Ker se je zanje tako dobro naučil, kako majhni sardeli očistiti njeno veliko kost, je bilo to znanje potrebno deliti … Se želiš naučiti? Zelo odločno je odmajala z glavo in mu našla novo zaposlitev. ”Ker tako dobro znaš, jih očisti še za glavno jed …” Dovolj dolgo je stal že pri pomivalnem koritu, ko jih je čistil, zato si je kljub poletju pomagal še z več vročine. Malo se je sicer upirala: ”Zakaj pečica, če pa je že brez nje tako vroče?”, toda, ko jo je, medtem ko so se pekle,…

Je lahko kruh zvezda piknika? Lahko, a šele, ko se ga fino namaže, dobro obloži, hrustljavo zapeče in krepko odlomi, pa še potem ni zvezda v glavni, temveč v stranski vlogi. A brez njega se, res ne da. Zato smo spekli kruh, ki je že narezan, že namazan in že zapečen, zato je že sam zvezdnik, ki mu bo tudi najboljša klobasa (z žara) le spremljava. Pripravite se na to, da bodo vsi hoteli vedeti, kako se to naredi, a ne povejte jim, kako preprosto je, raje se pohvalite: ”Uf, tako je zapleteno, da raje ne poskušaj …” Ni(ma) vsak…

Če hoče na žar, se mora predati, torej roke gor … Na ražnju, ko se vrti, je lepo okrogel, na žaru, ko se peče indirektno kot v pečici, pa je sploščen. To pomeni, da bo hrbtenica šla za juho (ali osnovo), prsa, kar jih bo ostalo, pa za solato. Pomembno je, da ima žar pokrov in da je pod njim ves čas med 180 in 200 stopinjami. Na ta način boste jedli čez eno uro. Vse drugo bo ali zažgano ali pa surovo. Piščanec naj ima v bedru vsaj 70 stopinj. Chimichuri je peteršiljeva omaka z limono, ki je točno to,…

Ker so artičoke najboljše spomladi, ne čakajte na naslednji, bližnji ali daljni, vzhodnjaški dopust, da bi jedli orientalsko. Dukkah je tradicionalna egiptovska začimbna mešanica, za katero imate vse sestavine že v predalu, ouzo (uzo) je grško vinsko žganje, odišavljeno z janežem (in drugimi začimbami), ki ni le za aperitiv, hummus (humus) je arabska čičerkina kaša s tahino, česnom in olivnim oljem, ki jo imajo tudi pri nas že v kozarcu….

Slovenska kuharica tako uči: ”Plečetu odstrani kosti, ga posoli, zavij in zveži s poparjeno vrvico.” A če imate dobrega mesarja, bo to opravil že on. Torej se boste vi lahko bolj posvetili vsemu dodatnemu, kar bo iz ”navadne” pečenke naredilo svečano gostijo. Ko je družba večja, je pečenka najboljše, kar jo bo nasitilo. In ko je pečenka, je telečja vedno dobra izbira, saj pri ptičih nikoli ne veš, boš pekel kot hočejo prsi ali bedra, pri govedini pa je za ene pečeno premalo, za druge pa preveč. Teletina pa je tako sočna in mehka, da jo imajo vsi radi, hkrati…

Med beneškimi chichetiji imam najraje polpete (polpette). Ko v desni roki držiš kozarec (vina), ni enostavno v levi držati visoko obloženi kruhek … Polpet pa je v enem grižljaju v ustih. Ker so beneški, so sicer tudi mesni, toda najboljši so ribji. In ker so cichetiji, so na pultu oziroma v vitrini, kar pomeni, da so pripravljeni vnaprej, zato hladno. Nimam pa rad, če mi jih grejejo v mikrovalovki. Zato imam ribje polpete doma še raje. Ker so vedno sveže ocvrti in ker eden ne stane dva evra … Šele doma spoznaš, da ribje kroglice niso le cichetiji, majhni grižljaji,…

Naredite, prosim, prostor na sredini mize! Prihaja pečenka, na veliki deski, zvita, pečena in zrezana, debeli kosi in toliko jih je, da bo še za repete. Zato si ne naložite, prosim, preveč mesa naenkrat na krožnik, saj tudi ta potrebuje veliko prostora. Pečenka, namreč, ne sme biti nikoli sama. V omačnici je dovolj omake, na pladnju je dovolj korenja, v njem pa dovolj ingverja, da zimsko pogreje. V skodeli je dovolj brstičnega ohrovta, med njim pa dovolj kraljevih ostrigarjev, da je potrebno dovolj prostora še nekje. Za takšno gostijo ni dobro za zajtrk preveč pojesti.

Pravijo, da čim manj je sestavin, tem boljše je. In da so že tri dovolj. A potemtakem je še boljše, če sta le dve! Torej, le jurčki in kozice, pa niti zmešati jih ni potrebno. Toda le takrat, ko so jurčki tako sveži, da diši celo stanovanje in da v ponev pridejo le tisti, ki jih ne pojemo kar surove. A le zato, ker pri surovih jurčkih ni dobro pretiravati, če želimo mirno spati. In le, če ste kozice – v tem primeru čim manjše, tem boljše – poleti kupili neposredno od ribiča in jih nato tudi takoj zamrznili. Šele…

Ko se mudi, se prevečkrat zgodi, da zmanjka časa za domišljijo. In ker se nam prevečkrat mudi, jemo zato večinoma – dolgočasno. Koliko užitkov zamudimo, ko v naglici posežemo po vedno enakih sestavinah in istih receptih. Zaradi tega vse življenje kolobarimo največ deset jedi. In živimo v prepričanju, da so to tiste jedi, ki jih imamo najraje. Seveda, če pa drugih ne poznamo! To je uvod v preprosti recept … Ker takšne recepte pravzaprav največkrat potrebujemo. Takrat, ko se nam mudi. Ko nimamo časa za dolgo nakupovanje, še manj za dolgo kuhanje. Smo pa lačni in ne bi radi spet…

Za dva, da je enakopravno, vsak za svojim ”strojem”, štedilnikom in žarom, dobita pa se na sredini, za mizo na senčni trati, ko eden/ena naloži, drugi/druga pa natoči. Kako hitro je lahko piknik, tudi med tednom, tudi zvečer, tudi brez mesa! In kako složno! Ne le v delitvi dela med njima, temveč tudi v sožitju okusov v globokem krožniku, kjer se kuskus in čičerika imenitno dopolnjujeta, česen in špinača pa ju začinjata. Ne pozabite na začimbe, z garam masala je ta jed vstop v svet ”vročih” indijskih začimb. V njej so cimet, nageljnove žbice, kardamom, črna kumina, muškatni orešček….

Saj je čar piknika, da smo ob žaru v kratkih hlačah, za mizo brez prta in z jedmi brez receptov. Meso obračati zna pač vsak … Zakaj pa ne bi bilo enkrat malo bolj svečano? Zakaj ne bi po dolgem času rešetke na žaru tako očistili, da se bodo spet svetile? In zakaj ne bi imela tudi žar in piknik več hodov in najboljši servis? Torej bomo (mesno) klasiko tokrat (delno) izpustili in s slanino trdno ovili morsko žabo, ki se bo tako lepo in hrustljavo zapekla, vseeno pa znotraj ostala sočna, saj jo bomo pikantno premazali. In, ker smo…

Klasično-francoski krompirjev gratin je bogat, zato je tudi težek in zato veliko zahteva, svečano pogrnjeno mizo, veliko hodov, elegantno spremljavo, žlahtne sestavine. Njegova še posebej posebna inačica je tukaj. Francoska kuhinja pa ni le visoka, temveč tudi domača, vsakdanja, preprosta. Zato je gratin lahko brez sira, ker je iz Provanse, je brez smetane, a zato diši po zeliščih, in mu tudi tako ”preprosto” vseeno ne zmanjka višine, posebnosti in okusov. Le, da so zelišča sveža, da ne zmanjka česna in da se potrudite z enakomernim rezanjem. No, gre tudi z dobro mandolino.

Pri nas oljno repico gojimo za olje – čeprav je boljša oljna ogrščica -, v južni Italiji pa so si vzgojili listnato podvrsto, ki s cvetnimi popki spominja na brokoli, zato jo imenujejo tudi brokolijeva repica. S svojimi listi poživi predvsem zimsko prehrano. Če kje (v Italiji) pozimi naletite na cime di rapa (v Toskani ji pravijo rapini), imate zdaj recept, ki ga združite s krompirjevim narastkom in fonduto (omako iz sira fontina)….