Najbrž se komu zdi, da je v Šoli okusov (pre)malo mesnih jedi. A še manj je zrezkov … Na prvo pripombo je odgovor, da je res malo klasičnih mesnih jedi. V Šoli okusov meso, namreč, ne prevladuje, temveč je dodatek. Jedi, ki imajo ”majhne oči”, v njih je, torej, glavna…
VEČ
Kaj bomo danes skuhali, saj ”nimamo nič doma”? Z nič ponavadi mislimo na lepi kos mesa, za izgovor pa v mislih dodamo še pomanjkanje ”pametne zelenjave”. Ni čudno, da je kolesarski promet nahrbtnikov z burgerji in picami tako gost. Toda! Mar ni v shrambi v košari s krompirjem ostalo še…
VEČ
Enolončnici, v katero zmečemo vse, kar imamo pri roki, v hladilniku in shrambi, brez vrstnega reda in recepta, rečemo čorba, kar pa ima slabšalni pomen. Pa čeprav sploh ni nujno, da bo to slaba juha. Nasprotno, takšen gosti nered se lahko izkaže za najboljše, v kar smo lačni potopili svojo…
VEČ
Za Rimljane so primi della tradizione romana, tradicionalne testenine za predjed, le štiri: rimska šola pasta okusov se začne s cacio e pepe, le s sirom in poprom, sledi gricia, še s sušenim svinjskim podbradkom (guanciale), zatem pa ali amatriciana (paradižnik, peperoncini in guanciale) ali carbonara (sir, poper, guanciale in…
VEČ
Ko imaš dober recept – in ga znaš uporabiti – za krhko testo, pečeš kiše, tarte, pite, slane in sladke, saj domišljija pri nadevih in oblogah ne pozna meja. Pravzaprav si delo lahko celo tako poenostaviš, da za makovo pito kupiš že pripravljen nadev s pudingom, zato v domači kuhinji…
VEČ
Takšnim mladim, majhnim, zgodnje-jesenskim kolerab(ic)am se (na tržnici) ni mogoče upreti. Jih bomo že (u)porabili, si mislimo. A potem ni ideje … In so spet le za prilogo dolgočasnemu zrezku. Le s pravo idejo/receptom se da, ne le za vegetarijance! Zdaj se takšno praženje sicer imenuje konfiranje, vendar potem zahteva…
VEČ
Ko so z mesom, so filane paprike, ker takrat vsi, ne glede na dialekte in lokalne običaje, vemo, za kaj gre in zakaj jih imamo radi. Ko pa so – tako kot tukaj – brez mesa, pa so polnjene paprike, toda vedno nekoliko drugače. Tokrat je za nadev na vrsti…
VEČ
Italijani iz tega naredijo tri jedi, Grki pa le eno … Kaj je boljše? Lazanja, pastičo in parmigiana, ali pa le ”navadna” musaka? Okusite, kako odlično je, ko se v eni združi troje dobrih jedi! P.s. Italijani so za testenine, Grki pa za krompir.
VEČ
Še ena pita? Seveda, saj ravno sadnih tartov, krostat in pit ni nikoli preveč. Vsako sadje jih potrebuje več, da je nekaj še za jutri, potem pa je potrebno speči že novo. Še posebej pa to velja za slive, ki prav v/na piti, ko jih pečenje karamelizira, najbolj poudarijo svojo…
VEČ
Posebnost golaža je čebula, ne pa meso. Zato je golaž lahko tudi veganski! Brez (toliko) čebule bi bil le navaden ragu ali še ena gobja omaka, za katero bi bilo škoda celo zamrznjenih, kaj šele svežih jurčkov. Tako pa bo golaž ”le” s šampinjoni še boljši, saj bo pomagala tudi…
VEČ
Jesen je tu, juhuhu, ker to pomeni konec – vročine in komarjev – ter začetek – buč. Njoki so lahko kupljeni ali narejeni doma ter zamrznjeni, zato le čakajo na svojo priložnost. Maslenke je dovolj že slaba polovica, da jim ponudi dobro družbo; najprej se bodo povaljali v bučni kremi,…
VEČ
Nočete, ne jeste, ni vam do mesa, a žar vas vseeno mika? Ni lažjega kot prerezati jajčevec in ga speči na žaru, pa noben ne pogreša mesa. Še posebej, ko je zraven toliko umamija, delikatno-slastnega okusa, ki je tako globok, da ne potrebuje maščobe, krvi in kosti. Če pa se…
VEČ
Časopis New York Times je recept Marian Burros za Originalno slivovo torto prvič objavil 1983, nato pa je moral na zahtevo bralcev recept ponavljati vsak september še naslednjih šest let. Odkar je torta v spletnem arhivu jo je z najvišjo oceno (5 zvezdic) ocenilo že več kot 20 tisoč bralcev,…
VEČ
Če niso popečene na žaru, so bučke v omaki. V prvem primeru je potrebno lepo vreme, v drugem pa veliko smetane. Sicer so bučke, ki so zelo nežnega okusa in polne vode, preveč dolgočasne. Kaj pa, če omako naredimo iz njihovega soka, dolgočasnost pa jim odpravimo z začinjeno spremljavo? Idejo…
VEČ
Ker smo že – tukaj – priznali, da imamo radi magdalenice, jih pečemo tolikokrat, da bi se jih že naveličali, če bi bile vedno enake. Tokrat smo jim zato dodali med, da stanovanje še bolj diši po njih, in timijan, da višek sladkosti spremeni v zeliščno prijetnost. Posledice? Poješ jih…
VEČ