Ko nam v kitajskih restavracijah znosijo na mizo grelnike polne skled, ki se kadijo, in krožnikov, ki cvrčijo, nam zmanjka prostora celo za palčke. A ob vsem tem obilju ni razlog le sitost, da toliko ostane, temveč še bolj okus. Imen jedi je sicer dovolj za knjigo pravljic, toda vse imajo – enak okus! Vse to pa le zato, ker so Kitajci preveč prijazni. Na vsak način se trudijo, da bi svoje dobre jedi prilagodili našemu slabemu poznavanju kitajskih okusov … Zato ta hrustljava govedina ni pripravljena po kitajsko, temveč po naše!

Juha iz belih belušev ali zelenih špargljev je takšna klasika, da ne potrebuje posebnega recepta. Dovolj je priporočiti, da je ne kvarite s preveč krompirja, a je tudi ne ponižujte brez pasiranja. Krompirja čim manj (najboljše brez), pasiranje pa čim bolj temeljito, da niti med zobmi ne pokvarijo celotnega truda. Toliko o juhi. Vse, kar je v tem receptu, je namreč ”le” njena zakuha. Naj bo, torej, juha čim bolj klasična, zakuha pa čim manj. Zato smo ji tokrat namenili žlahtne plavalke, v podobi popečenih pokrovač, da je takšne juhe iz zelenih špargljev kar ”škoda” za vsak dan. Toliko o…

Šparglji (zeleni) in jagode se ljubijo, če jim dodamo še belo čokolado in pomarančo, pa je družba že popolna. Uspeh je torej zagotovljen, dogovoriti se je potrebno le še – kako. A prav to je odločilno, saj brez presenečenj ni dobrih jedi. Ste pričakovali šparglje v sladici? Ste že jedli v solati pomarančne lupine? Ste čokolado že pekli? Čeprav se jagode ujemajo s šparglji tudi v slanih jedeh, se boste odslej s to ljubeznijo tudi sladkali. Čeprav se čokolada topi že pri 30 do 32 stopinjah Celzija, jo boste odslej pražili, da bo hrustala. Čeprav je ta sladica sadno-zelenjavna, ji…

Riba ne potrebuje solate! Naše navade pa jo potrebujejo … Ta vozel preprosto razsekate tako, da solato skuhate in ste siti, riba pa je cela (na žaru). Rešetke žara očistite do sijaja, nato pa jih ”razbelite” z vročino. Preden nanje položite z olivnim oljem premazanega pagarja (ali špara), z njim premažite tudi sijoče-vroče rešetke žara. Potem se ne bo prijel in s pečenim ribjim mesom boste na krožniku imeli tudi hrustljavo pečeno ribjo kožo. Ob tako lepo pečeni ribi na žaru ni potrebna nobena druga priloga. Saj imate toplo zelenjavno solato!

Sendviči, ki so za vmes, za malico, nenadno lakoto, za mimojede, za močan zajtrk, mrzlo kosilo ali hitro večerjo, so večji in praviloma iz dveh rezin kruha. Kanapeji, ki so za svečanosti, sprejeme, dogodke, pomenke, prireditve, za stoje, skratka, so majhni in praviloma brez skorje. Pri obloženih kruhkih pa ni pravil, meja je le vaša domišljija! Obloženi kruhki so zato idealni prigrizki za doma, ko je kosilu tako vroče, da noče nič toplega in krepkega, večerji pa je tako dolgčas, da hoče popestritev. Kruh mora biti zato dober, saj ni le za podlago, namaz nekaj posebnega, saj daje takt, obloga…

”Kako lepo vreme,” je dahnila navsezgodaj, da je bil takoj radoveden, kaj bo sledilo. ”Idealno za piknik! Zakuri žar! Speci kaj!” Navodila so bila, torej, kratka in jedrnata, čeprav strogo-tehnično niso bila povsem točno. Že dolgo žara več ne zakuri, temveč prižge, tako kot ona ”svoj” štedilnik, on svoj plinski roštilj. Je neprimerno bolj enostavno, saj nikoli ne ve, kdaj bo zjutraj spet tako lepo vreme … A zato mu je kurjenje dalo idejo. Tokrat ne bodo čevapčiči! Tokrat sploh ne bo mesa! Tokrat bo pravi pastirski piknik! Vse iz enega lonca, kot na odprtem ognju, kot enolončnica, toda brez…

Vsako pomlad se nam celo v Šoli okusov zdi, da bo težko špargljem in belušem nameniti še kak novi recept, saj jih, ko traja njihova sezona, jemo skoraj vsak dan. Zato pomilujemo vse tiste, ki zelene (šparglje) poznajo le v juhi in bele (beluše) le s holandsko omako. Saj tako enim in drugim (špargljem) uspeva, da nas presenetijo vedno na novo. Tokrat po mehiško! Idejo je vzburila salsa, ker jo je že nekaj dni v hladilniku izzivala rdeča paprika, konzerve koruze pa ni težko odpreti. A to bi bilo za Šolo okusov prelahko, zato smo poiskali še lanske jadranske kozice,…

Kari (curry je po angleško) je mešanica začimb. Enako pa se tudi imenujejo (indijske) jedi, ki so začinjene s to mešanico začimb. Strogih pravil, katere začimbe sestavljajo kari mešanico, ni, pravzaprav je edino pravilo to, da morata imeti vsak kuhar in vsaka jed svojo kari mešanico začimb. Kari v prahu je rumen, barvo pa mu daje kurkuma. A kariji so tudi v pastah in te paste so rumene, zelene, rdeče. kari v prahu je sladek in pekoč hkrati, toda oboje zelo umirjeno. Kari paste pa so večinoma peklensko pekoče. Ker je kari kot mešanica začimb tako raznolik, so takšne tudi…

Ko je pacan, kot gravlaks, je najboljši le z limono in mlado čebulo, da nič ne zmoti njegovih arom in zorjenega nadokusa. Ko pa je svež, je najboljši čim bolj surov, da ga zmoti čim manj drugih okusov. Slednje ni lahko doseči, saj kuhan ali pečen ni več surov, s tem pa je vedno bolj pust in izsušen. Preveč žagovine, ki so jo imenovali losos, smo že pojedli! Zato smo tukaj združili oboje, najboljše tako od gravlaksa kot od pečenja, za – najboljši učinek. Najprej, torej, v paco, ki pa je hitrejša, nato pa še na vročino, ki pa je…

Špargljevih receptov ni nikoli preveč, a tudi tehnik, kako zelene šparglje ali bele beluše toplotno obdelamo, je toliko, da je težko izbrati pravo. Zato smo po Hestonu Blumenthalu povzeli nasvet, da jih je najboljše dušiti v maščobi, ker tako izgubijo najmanj svojega nadokusa. Ker gre počasi, je tudi manj nevarnosti, da bi jih hitro prekuhali. In ker smo že bili pri Blumenthalu, smo si sposodili še njegov recept za pretlačen krompir. Z mladim krompirjem se pireja, namreč, ne da delati, lahko pa krompir z olupki vred po Hestonovo pretlačimo. Koristno za pomlad in dobršen del poletja. Več kot le barvno…

Pizza je fast food, ko se jo iz ”mise en place” skodelic po tekočem traku oblaga z vedno istimi sestavinami in enakimi idejami. A tudi pizza je lahko slow food, če se na testo zanjo spomnimo pravočasno (testo za pizzo z drožmi) in če se z oblogo ustvarjalno pozabavamo. Ta pizza ima vse, kar mora imeti vsaka dobra klasična pizza – hrustljavo testo in prepoznavno paradižnikovo omako -, pa nič, kar imajo sicer običajne klasične pizze. Šparglji niso zažgani okrasek, s katerim spomladi v picerijah upravičujejo sezonsko lojalnost, temveč se surovi v omaki skuhajo-spečejo, da ostanejo sočni in čvrsti. Zato…

Kitajskih podružnic je že toliko, da je vsaj do ene blizu. Slišijo pa tudi na: ”Halo, za domov!” Toda, četudi je blizu, moraš tja, počakati, da spečejo, odnesti domov, servirati. Ali poklicati, dočakati, servirati. Kakorkoli obrneš, traja vsaj pol ure. Predvsem pa, na koncu si morda sit, zadovoljen pa zagotovo nisi! Tudi doma traja pol ure. Lahko še hitreje, če je riž že skuhan. Nekateri recepti celo hočejo, da počiva preko noči. Kakorkoli se odločiš, na koncu si sit in zadovoljen! Pečen riž je sicer street food in hrana za domov. Toda vseeno je najboljši iz domače ulice, torej skuhan/spečen…

Po svoje je to solata, saj je s solatnim prelivom, pravim francoskim vinaigrette, ki je, torej, z gorčico iz Dijona. Toda potem je to solata iz pečice! Zakaj pa ne?! Ravno to je tisto, kar imamo tako radi v Šoli okusov – da (nam) ni dolgčas, da ni monotono in vedno enako, da hrana ni le za lakoto, temveč tudi za pogovor, veselje, razmislek, možgane. In za kaj takega so šparglji vedno najbolj primerni. Kateri recept z njimi je že to v Šoli okusov? Kaj bi šteli stare, če pa vsaka sezone poskrbi za toliko novih. Ker so aprila le…

Mesa ni nihče pogrešal, ker ga je nadomestilo rdeče vino … Modra frankinja k zelenim špargljem? Ne iščite vina k posamezni sestavini! Saj ti cmoki niso zaradi špargljev, temveč zaradi celotnega okusa = nadokusa. In zanj so šparglji, tako kot čemaž, le trenutna, torej sezonska, spremljava. Da se lahko pije (tudi) rdeče, so krivci mavrahi, ki so sicer tudi spomladanski, a ker so v hladni pomladi še predragi, so dobrodošli lanski, torej sušeni. Ker jih je malo dovolj za velik učinek, na jeziku in v nosu, jih strukturno podpirajo majhni gojeni ostrigarji. A tudi sir, ker je mešanica žlahtno-plesnive gorgonzole,…

Če je to prvi letošnji špargljev recept, potem zeleni beluši še niso dovolj debeli in aromatični, da bi bili lahko v glavni vlogi. So pa zato toliko večji kavalirji kot spremljevalci. Receptov za pečenega piščanca ni nikoli preveč. Posebnost tega so limone (z domačega drevesa?), ki se tako dobro ujamejo s temnim mesom – uporabite le zgornje dele beder, ki imajo dovolj kože za hrustljavost in mesa za sočnost – in zelenimi šparglji. Čeprav nas bodo višji letniki Šole okusov pri tem receptu hitro spregledali. Priznamo, to ni le pečen piščanec, saj tudi limone niso le s šparglji. Oziroma, jedci…