Za mesni del ni žar nikoli v dilemi. Možnosti je, namreč, res veliko, mleto, na kosti, iz fileja, na špili, iz marinade, s posipom, direktno ali indirektno, v celem kosu ali majhnih koščkih. Kaj pa priloga? Dolgčas, kajne! Recept za ”moje čevapčiče” zaupamo le oporoki in iz steakov delamo raketno znanost, toda zraven na žar vržemo vedno z enakim gibom le papriko in zraven v skledo zrežemo le paradižnikovo solato. Ste za spremembo? Ratatuj, ki smo ga osvežili z limono in ingverjem, boste poslej tako dolgo pekli na žaru, da bo tudi on čez nekaj časa postal dolgočasen. Potem pa…

Korejske palačinke z mlado čebulo, ne le, ko vam zmanjka marmelade, temveč tudi, ko vam poleti zmanjka energije zgolj ob solati. Pozabite, torej, na zaobljubo, da boste v tej vročini opoldne zgolj nekaj solatnega, saj se bo potem čakanje na večerjo tako vleklo, da boste nazadnje pojedli dvakrat (pre)več. Raje se premamite palačinkam, ki so zato korejske, da niso zaradi mleka v testu in marmelade v namazu preobilne in preotročje. Korejci delajo palačinke z riževo moko in vodo, namesto sladkosti pa imajo raje pikantnost. A v Šolo okusov se niso uvrstile zgolj zaradi tega. Zelo šolsko bo namreč tudi spoznanje,…

Vam je vroče? Ohladite se v gozdu! Če med tako osvežilnim sprehodom naletite na kakšnega jurčka, ga očistite na licu mesta, nato pa doma zrežite v hitro omako, ki jo osvežite, saj je zunaj res vroče, še s tanko zrezanimi bučkami. To je prava poletna omaka čez testenine, a je tako hitro gotova, da te ne smejo biti kar iz vrečke. Naredite, torej, domače vlivance, ki pa naj bodo čim krajši in manjši, da bodo čim bolj podobni špeclom. Pozimi bi jih bilo dovoljeno le skuhati, poleti pa naj tudi hrustljajo, zato jih še zapecite. Tako bo razlog še za…

Če se bomo karantene spominjali po čem dobrem, se je bomo po polnih ribarnicah … Ko ima oslič (skoraj) meter, se mu ne moreš upreti. A kaj narediš doma, ko gre komaj v kuhinjo, kaj šele v ponev?! V takšnih ”kriznih” situacijah priskoči na pomoč (velik) žar. Kajti največji greh bi bil kapitalskega osliča zrezati, filirati ali obglaviti. Specite ga v celem, pri tem pa si pomagajte z alu folijo! Na vročem žaru je dovolj prostora, da se oslič raztegne po vsej svoji dolžini, a njegova koža je preveč nežna, čeprav je pod njo čvrsto meso, da bi prenesla obračanje…

”Prevečkrat je žar le meso, vse drugo ob njem pa nebodigatreba,” je komentirala, da mu je zrasla korajža. ”Prevečkrat zato, ker je premalo takšnih preprostih idej,” se je zato začel hvaliti. ”Se strinjam,” je rekla, kar že dolgo ni slišal, in nadaljevala, ”res je preprosto, saj si le zmešal zeliščno solato in jo kot vinaigrette dodal svinjskemu kotletu, ki si ga po moško opekel, seveda, žaru …” Kot da ženske pečejo na žaru, je pomislil, a vseeno tiho počakal, da dokonča misel. ”Ker je takšnih idej premalo, si jih velja dobro zapomniti,” je razumela njegovo tišino. ”Odslej bo zato žar…

Veliki chefi imajo radi velike (Jakobove) pokrovače. A njihovi recepti niso vsakdanji in njihovega tehnično-kuharskega znanja nimamo ”mali” (domači) chefi. Zato smo pri pokrovačah na milost in nemilost prepuščeni ne-chefom, ki te žlahtne morske školjke utapljajo v tržaških omakah in dušijo z gratiniranim sirom. Zaradi enih in drugih se pokrovačam doma izogibamo. Da vam bo žal, kaj s tem izgubljate, jih pripravite po vietnamsko … Če ste se doslej bali zapletenih receptov z ”luksuznimi” školjkami, vas bo preprosto pečenje na žaru in v školjčni lupini navdušilo; in če ste doslej pri gratiniranih pokrovačah zaman iskali nežno-morski okus, ga boste končno…

Losos ljubi pomlad! Za poletno vročino ima preveč maščobe, za zimski mraz pa premalo odpornosti na predolgo pečenje. Zato je pomladna zelenjava, ki potrebuje le kratko toplotno obdelavo, pravšnja za nežnost njegove kože, ki se ne sme skuhati/speči, temveč le ogreti. Beluši pa ljubijo rabarbaro. Ker niso kot (zeleni) šparglji ugledali sonca, potrebuje njihova sladka grenkoba živahnost rabarbarine sladke kisline, s katero se tudi barvno ujema losos. Točno, rabarbara ni le za sladice, temveč se njena nežna kislina tako dobro razume tudi s slanostjo (jedi), da peti od osnovnih okusov, umami, sploh ni potreben….

”Kako lepo vreme,” je dahnila navsezgodaj, da je bil takoj radoveden, kaj bo sledilo. ”Idealno za piknik! Zakuri žar! Speci kaj!” Navodila so bila, torej, kratka in jedrnata, čeprav strogo-tehnično niso bila povsem točno. Že dolgo žara več ne zakuri, temveč prižge, tako kot ona ”svoj” štedilnik, on svoj plinski roštilj. Je neprimerno bolj enostavno, saj nikoli ne ve, kdaj bo zjutraj spet tako lepo vreme … A zato mu je kurjenje dalo idejo. Tokrat ne bodo čevapčiči! Tokrat sploh ne bo mesa! Tokrat bo pravi pastirski piknik! Vse iz enega lonca, kot na odprtem ognju, kot enolončnica, toda brez…

Fileji manjših, v glavnem plavih, morskih rib kar v dveh marinadah, sprva v sladki skandinavski, da postanejo rusli, potem pa še v kisli perujski, da rusli postanejo seksi večerja v dvoje in doma, s kozarcem dobrega vina in vsaj začasno pozabo, da karantena še traja….

Pizza je italijanska! Brez skrbi, nočemo jim je vzeti. Zato pa smo testo zanjo raztegnili čisto tanko, da ni pizza, temveč je hrustljavka. Zaradi tega je sicer nekaj bojazni, da bodo jezni Francozi (iz Alzacije), a saj smo si od njihovega ”gorečega kolača”, flammekuechen, sposodili le dno, ne pa tudi obloge. Ta pa je azijska, zato, če že ne moremo zaradi korone potovati, to počnimo vsaj na ta (kuharski) način. Vse to pa je le potrditev, da v današnjem svetu res ni več meja. Če jih ne poznajo virusi, zakaj bi jih mi?!…

Včasih nisi nič ”kriv”, pa vseeno nastane idealna kombinacija. Najprej, v službenem času, le solata, saj zadošča, če je skleda dovolj velika, med endivijo pa je dovolj krompirja in fižola. Potem, še v jesenskem soncu, kolo, saj je med tednom dovolj že dvajset kilometrov gor in dol, da po eni uri med tuširanjem začne pošteno kruliti. Toda saj je skuša že filirana in brez kosti, omaka iz le belih delov mlade čebule in svetle miso paste pa je gotova medtem ko se riž skuha. Da je bilo tako idealno, je pomagalo tudi vino, ker je oranžno prav tako – eksotično….

Ko je žar vroč, so priloge mala skrb, saj naložimo na mizo vse, kar premoremo, v hladilniku, ozimnici, shrambi, na vrtu, v kozarcih, lončkih, vrečkah, tubah. Je res nujno, da iz domačega žara naredimo vedno fast food?! Za postrv na žaru je potrebna le mlada čebula, s katero ji napolnimo trebuh. Če postrv potem povežemo, bo peka lažja, saj se koža najbolj hrustljavo zapeče, če se ribe ne dotikamo  – na vsaki strani vsaj osem minut. Zato, ker se riba najboljše speče sama, se lahko posvetimo prilogam. Blitva s krompirjem je ”obvezna” na morju, doma pa se postrvi zadovoljijo s…

Ne goveja juha, ne dunajski zrezek in ne pohana kura … Tudi ne čevapčiči, pizza ali steak. Slovenska nacionalna jed so lignji! Vsaj sodeč po njihovi ponudbi in potrošnji v naših gostilnah. In to kljub temu, da so indonezijski lignji še slabši od piščančjih čevapov, gumijastih halo pic in pregrešno dragih neodležanih stejkov. Toda lignji so lahko tudi zelo dobri. A le, če niso s tekočega gostilniškega traku. Zato je lignje potrebno pripraviti doma, pa čeprav tudi to pomeni, da so odmrznjeni. Toda doma ne zamrzujemo indonezijskih, temveč jadranske, in doma jih ne prelivamo s česnom v žarkem olju. Rezultat:…

Če bi bile mesne čufte, bi bila paradižnikova omaka le sladka in bi uživali le mesno. Ker so ribje, ne uživamo le brezmesno, temveč tudi brezmejno … To je primer, zakaj se morajo okusi in nadokusi dopolnjevati, ne pa prekrivati. Zgolj s paradižnikom bi si lahko trska pomagala zgolj z zapečenostjo (Maillardova reakcija in karamelizacija skorje), tako pa uživa v raznovrstnosti in pikantnosti dodatkov omaki, ki so le videti nametano, sicer pa, čeprav vsak zase močan, se podredijo skupni zmagi. Meta in koper bi divjala, čebula bi pekla, pistacije bi mastile, če se ne bi skupaj kopale v paradižniku in…

Ko je tortilja mlinec, iz moke, vode in soli, je namesto kruha, ko pa je omleta, iz jajc, krompirja in zelenjave, je samostojna jed, ki pozna toliko inačic kot je kuharjev. Torej smo ji v Šoli okusov dodali artičoke in iz nje naredili preprosto-svečano jed, ki lahko, da ne bo spet preveč kruha, nadomesti celo pizzo. Družabna jed, torej, ki je velika kot je velika največja ponev, in obložena, kot ji narekuje letni čas….