Pizza je italijanska! Brez skrbi, nočemo jim je vzeti. Zato pa smo testo zanjo raztegnili čisto tanko, da ni pizza, temveč je hrustljavka. Zaradi tega je sicer nekaj bojazni, da bodo jezni Francozi (iz Alzacije), a saj smo si od njihovega ”gorečega kolača”, flammekuechen, sposodili le dno, ne pa tudi obloge. Ta pa je azijska, zato, če že ne moremo zaradi korone potovati, to počnimo vsaj na ta (kuharski) način. Vse to pa je le potrditev, da v današnjem svetu res ni več meja. Če jih ne poznajo virusi, zakaj bi jih mi?!

Včasih nisi nič ”kriv”, pa vseeno nastane idealna kombinacija. Najprej, v službenem času, le solata, saj zadošča, če je skleda dovolj velika, med endivijo pa je dovolj krompirja in fižola. Potem, še v jesenskem soncu, kolo, saj je med tednom dovolj že dvajset kilometrov gor in dol, da po eni uri med tuširanjem začne pošteno kruliti. Toda saj je skuša že filirana in brez kosti, omaka iz le belih delov mlade čebule in svetle miso paste pa je gotova medtem ko se riž skuha. Da je bilo tako idealno, je pomagalo tudi vino, ker je oranžno prav tako – eksotično.

Ko je žar vroč, so priloge mala skrb, saj naložimo na mizo vse, kar premoremo, v hladilniku, ozimnici, shrambi, na vrtu, v kozarcih, lončkih, vrečkah, tubah. Je res nujno, da iz domačega žara naredimo vedno fast food?! Za postrv na žaru je potrebna le mlada čebula, s katero ji napolnimo trebuh. Če postrv potem povežemo, bo peka lažja, saj se koža najbolj hrustljavo zapeče, če se ribe ne dotikamo  – na vsaki strani vsaj osem minut. Zato, ker se riba najboljše speče sama, se lahko posvetimo prilogam. Blitva s krompirjem je ”obvezna” na morju, doma pa se postrvi zadovoljijo s…

Ne goveja juha, ne dunajski zrezek in ne pohana kura … Tudi ne čevapčiči, pizza ali steak. Slovenska nacionalna jed so lignji! Vsaj sodeč po njihovi ponudbi in potrošnji v naših gostilnah. In to kljub temu, da so indonezijski lignji še slabši od piščančjih čevapov, gumijastih halo pic in pregrešno dragih neodležanih stejkov. Toda lignji so lahko tudi zelo dobri. A le, če niso s tekočega gostilniškega traku. Zato je lignje potrebno pripraviti doma, pa čeprav tudi to pomeni, da so odmrznjeni. Toda doma ne zamrzujemo indonezijskih, temveč jadranske, in doma jih ne prelivamo s česnom v žarkem olju. Rezultat:…

Če bi bile mesne čufte, bi bila paradižnikova omaka le sladka in bi uživali le mesno. Ker so ribje, ne uživamo le brezmesno, temveč tudi brezmejno … To je primer, zakaj se morajo okusi in nadokusi dopolnjevati, ne pa prekrivati. Zgolj s paradižnikom bi si lahko trska pomagala zgolj z zapečenostjo (Maillardova reakcija in karamelizacija skorje), tako pa uživa v raznovrstnosti in pikantnosti dodatkov omaki, ki so le videti nametano, sicer pa, čeprav vsak zase močan, se podredijo skupni zmagi. Meta in koper bi divjala, čebula bi pekla, pistacije bi mastile, če se ne bi skupaj kopale v paradižniku in…

Ko je tortilja mlinec, iz moke, vode in soli, je namesto kruha, ko pa je omleta, iz jajc, krompirja in zelenjave, je samostojna jed, ki pozna toliko inačic kot je kuharjev. Torej smo ji v Šoli okusov dodali artičoke in iz nje naredili preprosto-svečano jed, ki lahko, da ne bo spet preveč kruha, nadomesti celo pizzo. Družabna jed, torej, ki je velika kot je velika največja ponev, in obložena, kot ji narekuje letni čas….

Kitajski jajčni rezanci so fast food, ki je v pisanih vrečkah in plastičnih skodelicah na trgovskih policah, da ga je potrebno le odpreti, pogreti in opeči, pa je kitajska ”pašta” v nekaj minutah nared. Se da iz tega narediti še kaj več? Kupite le mie rezance, brez dodatnih vrečk, praškov in omak. Skuhajte dashi, toda na ”fast način”, iz šitake gob, svežih in posušenih. Stepite beljak v trd sneg, zmešajte tempuro in rezance v njej povaljajte z zelenjavo. Potem so ponvičniki v olju hrustljavo opečeni na mah, tako da je takšen hitri obrok še vedno fast food, toda z vašim…

Magdalenice so francoske madeleines, drobno, nežno, mehko pecivo v obliki rebrastih školjčnih lupin. Za peko torej potrebujemo posebne podolgovate školjčne modele. Jih imate? In zakaj jih potem uporabljate samo za sladke magdalenice?! Presenetite svoje goste s toplim pozdravom. Magdalenice so hitro pečene in še tople so žlahtna spremljava hladni penini. Oziroma, ker so madeleines, naj bo šampanjec….

Kvašeni cmoki (germknödel) so sestavni del vsakega zimskega dopusta v Avstriji, zato se jih veselimo vsaj tako kot počitnic in smučanja. Veliki kot rokometna žoga, prazni kot naši gluhi štruklji in sladko zabeljeni kot krompirjevi sadni cmoki, vendar z makom, v topli koči povrnejo moči po strmem vijuganju, da se po njih še zmoremo spustiti do doline. Na drugem koncu sveta so hit kvašene štručke. Z njimi je v ZDA chef David Chang zgradil pravi imperij restavracij Momofuku in tudi naš Luka Košir jih rad sopari na kulinaričnih prireditvah. V Hongkongu pa je Kanadčanka kitajskega porekla May Chow s kvašenimi…

Pravijo, da čim manj je sestavin, tem boljše je. In da so že tri dovolj. A potemtakem je še boljše, če sta le dve! Torej, le jurčki in kozice, pa niti zmešati jih ni potrebno. Toda le takrat, ko so jurčki tako sveži, da diši celo stanovanje in da v ponev pridejo le tisti, ki jih ne pojemo kar surove. A le zato, ker pri surovih jurčkih ni dobro pretiravati, če želimo mirno spati. In le, če ste kozice – v tem primeru čim manjše, tem boljše – poleti kupili neposredno od ribiča in jih nato tudi takoj zamrznili. Šele…

Za dva, da je enakopravno, vsak za svojim ”strojem”, štedilnikom in žarom, dobita pa se na sredini, za mizo na senčni trati, ko eden/ena naloži, drugi/druga pa natoči. Kako hitro je lahko piknik, tudi med tednom, tudi zvečer, tudi brez mesa! In kako složno! Ne le v delitvi dela med njima, temveč tudi v sožitju okusov v globokem krožniku, kjer se kuskus in čičerika imenitno dopolnjujeta, česen in špinača pa ju začinjata. Ne pozabite na začimbe, z garam masala je ta jed vstop v svet ”vročih” indijskih začimb. V njej so cimet, nageljnove žbice, kardamom, črna kumina, muškatni orešček….

Casareccie so tiste testenine, ki so očitno nastale brez načrta. Kot po naključju. Najbrž se je njihovemu tvorcu mudilo. Pa jim je pustil, da so se kar same zvile. Vsaka malo drugače, a vse na enak način. Tako, da lahko popijejo – čim več omake! Zato je tudi omaka takšna. Kot da bi se kuharju mudilo. Kot da ne bi imel recepta. Kot da je omaki pustil, da se je sama naredila … V resnici pa je omaka kot testenine zelo premišljena. Prve, da pivnajo, druga, da je čim bolj naravna. Ne le Šola okusov, temveč tudi šola sotiranja, hitrega…

Spomladi je užitek kuhati. Greš na tržnico, ali kar na vrt, in nabereš najboljše, saj je vseeno kaj, vse je mlado, sočno, zdravo, naravno, zelenjavno, le vržeš v lonec in čim manj zaliješ ter čim bolj nežno greješ. Spomladansko kosilo se skuha kar samo … Zato si ne moremo kaj, da mu ne bi vsaj malo dodali, nekaj novega, drugačnega, celo nenavadnega. Zato so tokrat šparglji, zeleni beluši, sicer v spomladanski družbi, toda ne s kravjo smetano, temveč s kokosovim mlekom, in ne s curry začimbo, temveč s pekočo kari pasto.  Peče? Tako je tudi prav, malo mora. Zato pa…

Problem paštete je, da se premalo razlikuje od konzerve … Četudi jo pripravimo doma in iz najboljših sestavin, čeprav uporabimo recept Šole okusov in se še posebej potrudimo z dekoracijo krožnika, vseeno se pogled ne razlikuje bistveno od tistega, ki ga dobimo če vsebino paštete iz konzerve malo lepše okrasimo. Seveda, tudi to je dovoljeno, še posebej, če se mudi in/ali če konzerva ni kar s prve trgovinske police. Za kaj več pa je potrebno narediti rilletes! Zato, ker je bolj podoben terini kot pašteti, čeprav gre še vedno za namaz. V osnovi je sicer narejen iz pečenega mesa in…

Celotno kosilo v enem loncu. To je ideal od ponedeljka do petka. Še boljše, če je ponev. Pečenje je še hitrejše od kuhanja. Le ena težava je. Da si prehitro spet lačen. Ne gre za količino, temveč gre za vsebino, oziroma globino. Takšne hitre ”enoprostorske” zadeve so hitro le enoplastne, enodimenzionalne in enolične. Če se hočemo dobro najesti, niso dovolj le kalorije, temveč so še kako potrebni okusi, pravzaprav nadokus. Ta pa se zgodi le v globini, z več plastmi, ko so jedi kompleksne. Dobra vest pri tem je, da za to niso potrebne (vedno) zapletene kuharske tehnike, drage sestavine…