Koliko je inačic pavlove, a gre pri vseh le za vetrc … Pri tem receptu je posebnost, ta, da je vetrc zlomljen … Toda zaradi tega je ne podcenjujte, raje specite dovolj sladkega snega, da bo še za repetiranje, čez nekaj dni, skrbno zaprto v kovinski škatli za kekse, pa za ponovitev. Gre, namreč, za presenečenje. Če je meringa, ki je ”gradbena” osnova vsake pavlove, znana le po hrustljavosti, bo tukaj še mehka in žvečljiva, vselej sladka pavlova pa bo zaradi omake iz jagodičevja, z nadvlado ribeza, tudi osvežilno-kisla. Pa še to ni zanemarljivo: ko so vetrci pečeni, jih je…

Priznam! Če bi mi (v gostilni) za sladico namenili mlečni riž, bi lahko v njegovo pripravo vložili še takšne dodatke in postopke, a bi raje izbral kaj drugega. Mlečni riž je le za doma … Toda, če bi iz mlečnega riža naredili takšne sočno-hrustljave cmoke, okopane v takšnem rabarbarinem kompotu z jagodami, bi me tudi v gostilni prepričali v mlečni riž. A ne bo jim uspelo, si bom raje cmoke povaljal v kokosu kar sam in doma!

Ko imaš recept za takšno krhko testo, ki vedno uspe in vedno tako krhko hrustlja, moraš torticam iz njega le spreminjati letne čase. Zdaj so jagode, z njimi pa se tako lepo ujema nugatova krema! Pravzaprav je le suhi grah (lahko je tudi kakšna druga stročnica), za utež ob slepem pečenju, vedno isti in, torej, enak.

Šparglji (zeleni) in jagode se ljubijo, če jim dodamo še belo čokolado in pomarančo, pa je družba že popolna. Uspeh je torej zagotovljen, dogovoriti se je potrebno le še – kako. A prav to je odločilno, saj brez presenečenj ni dobrih jedi. Ste pričakovali šparglje v sladici? Ste že jedli v solati pomarančne lupine? Ste čokolado že pekli? Čeprav se jagode ujemajo s šparglji tudi v slanih jedeh, se boste odslej s to ljubeznijo tudi sladkali. Čeprav se čokolada topi že pri 30 do 32 stopinjah Celzija, jo boste odslej pražili, da bo hrustala. Čeprav je ta sladica sadno-zelenjavna, ji…

Posset je nova panakota, pravzaprav, posset je nova kuhana smetana! In dejansko je bil že čas, kajti od izvirne italijanske panna cotte je na poti do panakote ostala le še – vrečka. Kdo pa še dandanes v ”italijanskih” gostilnah kuha kuhano smetano?! Posset je bil nekoč (pred več kot dvesto leti) že priljubljena (angleška) pijača, iz mleka, ki so ga med kuhanjem zgostili s sladkim vinom (tudi pivom). Potem se je v 19. stoletju izgubil, a se našel kot kremna sladica v 21-tem, ko je znanost v kuhanju postala dobrojedsko popularna. Posset je namreč ”čudežna” sladica, saj uporablja le tri…

Panakota (panna cotta, kuhana smetana) ima dve dobri lastnosti, prva je v tem, da je lahko vedno drugačna, čeprav ohrani svoje bistvo, in druga v tem, da je vedno sveža, pa čeprav jo naredimo že prejšnji dan. Za osnovo je le kuhana sladka smetana (ki jo zgosti želatina) in pinjenec, vse drugo pa so dodatki, pri katerih je panakota zelo tolerantna. Ne pritožuje se, ko ji kaj primešamo, če ji dodamo novi okus, in ko jo prekrijemo. Čeprav je njena značilnost gladka kremoznost, ji godi, če v njej hrusta mak, četudi je njena desertna odlika, da ni presladka, se tudi…

Ta rezina ima vse, česar ne bi smela imeti … Kajti ta rezina te zasvoji! Zato pa je rezina; ker tako sami odločimo, kako veliko ali majhno jo bomo odrezali; in kolikokrat jo bomo nato (lahko) še ponovili. Ta rezina ima dno in vrh, nadev in obliv, sladkost in slanost, mehkobo in čvrstost, je hrustljava, ker je sočna, in bogata, ker je preprosta. Kombinacije so drzne, drugačne, presenetljive, hkrati pa gre za harmonijo, sožitje, popolnost vseh nastopajočih, okusov, tekstur, arom, oblik. Ta rezina ima, skratka, nadokus, ki ga ne pozabiš!

Hrustljave tartelettes s sirovo kremo iz mascarpona in kozjega sira z medom so v harmoniji s svežimi jagodami in nežno aromo vrtnic. Specite tortice in jih napolnite ter obložite šele tik pred zdajci. Hvaležni vam bodo dragi gostje svečanega povabila na fino večerjo z elegantnim finalom, ter vsi domači, opoldan, zvečer in še čim večkrat vmes.

Lahko je tudi iz velikega modla, kot marmorni šarkelj, da ima le tulec na sredini. A potem se poruši razmerje. Pri kolačkih gre namreč tudi za glazuro, ne le sredico. Čeprav je ta majhen kolač, ki tako prija ob popoldanski kavi ali čaju, posebnež zaradi lešnikovega drobljenca, ki mu sredico hkrati osoči in oskorji. Zaradi tega boste še čez dva dni v dvomih, kdaj je boljši, ko je svež ali že ”zorjen”. K tej lepi lastnosti, ki potrebuje največji pekač s čim več porcijskimi modli, da zaloga kolačkov zdrži vsaj do naslednjega dne, pa pripomore največ glazura iz ganaša (ganache,…

Katalonska krema (crema catalana) ni creme brulee! Pa tudi ne dalmatinska rožata. Podobnosti sicer obstajajo, toda bolj pomembne so posebnosti. Cremo catalana odlikuje nepogrešljivi okus limonove lupine, ki ga nepogrešljivo sladi opražena cimetova palčka! Zaradi teh značilnosti je crema catalana večna sladica, ne le v Kataloniji ali Španiji, temveč tudi pri vas doma, ko vam je čebulna omaka z jurčki in polento (s klobaso ali brez) tako uspela, da je po njej potrebno postrugati iz nizke skodele še nekaj sladkega. Zato pa ste jo skuhali že dan prej, kajne!

Že pri jabolčni torti z orehi smo ugotovili, da ne potrebuje vsaka torta praznovanja. Zakaj pa je ne bi spekli kar tako, saj imajo jabolčne torte to dobro lastnost, da ostanejo sočne, torej sveže, več dni?! Toda cela torta vam je vseeno preveč … Vi bi le nekaj majhnega … Tortico, torej! Ima vse, kar imajo velike, le da velike zahtevajo več dela. Obenem pa s to tortico ne dobite le enega recepta, temveč kar tri: obod iz piškotov lahko uporabite za pravo torto, jabolčni kompot je lahko samostojna sladica, prav tako pa tudi nugatov mousse, ki lahko nadomesti klasičnega…

Najprej priporočamo pašto fižol – tukaj. Še najboljše drugi dan, ko je gosto fižolovo juho potrebno le malo razredčiti in pogreti. Če se zraven grejejo tudi testenine, nič hudega, ker bodo bolj mehke kot prvi dan, saj je to enolončnica. Kar pa pomeni, da imate po njej dvoje, dovolj prostora in časa. Prostor je tista luknja, ki začne hitro po juhi kričati, da je še lačna. Čas pa je tisti, ki jo bo zapomnil. Zato smo spekli rižev narastek – ker je stalnica, ki se prileže vsako zimo in po vsaki enolončnici. In zato smo dodali še jabolka in brusnice…

Imate radi sladko? Če se je našel kdo, ki je odgovoril z ne, je le zato, ker se žrtvuje … Vsi imamo radi sladko, a hkrati imamo vsi zaradi sladkega vsaj malo slabe vesti. A ne redi le sladko! Oziroma, nič ne redi, če je prave mere in v pravi kombinaciji. In redi vse, česar pojemo preveč in nepravilno. Redi tisto, kar le poteši. Ne redi tisto, kar le osreči! Zato mora biti na koncu dobrega obeda, da se nam dobra volja spremeni še v srečo, nekaj sladkega. Da bo slaba vest manjša in učinek še bolj srečen, se boste…

Mango je iz južne Azije (Indija, Pakistan, Bangladeš), pasijonka pa iz Južne Amerike. Vsak s svojega konca sveta, a se tako lepo razumeta. Pravi vzor ljubezni med kislostjo in sladkostjo, kjer se popolna različnost popolno dopolnjuje. Zato nadaljujmo v tej smeri, brez izključevanja in s povezovanjem. Ne, to ni politika, to je Šola okusov. Ker je sadje z juga, je s severa zmrzlina … Da nastane, potrebuje mraz, da je za jest, potrebuje toploto (in spremljavo manga v omaki iz pasijonke)!

Super je, če je obed hitro gotov, vseeno pa nam postreže nekaj novega, drugačnega, posebnega. V Šoli okusov pač nismo za klasiko zrezek-krompir-solata. Tudi, ko se mudi, želimo odkrivati, okušati, uživati. Tako hitro, a ne dolgočasno, kot pri azijski omleti z rakci in pak choijem, na primer. Toda, jed, ki je hitro pripravljena, je hitro tudi pospravljena, in zato ne mine niti ura, ko se že začne odpiranje hladilnika … Ne odpirajte vrečk, bonbonier in čokolad! Raje sami po dobri in hitri glavni jedi naredite še prav takšno sladico – dobro in hitro. Ne, to ni sadni jogurt! Kajti sadni…