Lahko je tudi iz velikega modla, kot marmorni šarkelj, da ima le tulec na sredini. A potem se poruši razmerje. Pri kolačkih gre namreč tudi za glazuro, ne le sredico. Čeprav je ta majhen kolač, ki tako prija ob popoldanski kavi ali čaju, posebnež zaradi lešnikovega drobljenca, ki mu sredico hkrati osoči in oskorji. Zaradi tega boste še čez dva dni v dvomih, kdaj je boljši, ko je svež ali že ”zorjen”. K tej lepi lastnosti, ki potrebuje največji pekač s čim več porcijskimi modli, da zaloga kolačkov zdrži vsaj do naslednjega dne, pa pripomore največ glazura iz ganaša (ganache,…

Katalonska krema (crema catalana) ni creme brulee! Pa tudi ne dalmatinska rožata. Podobnosti sicer obstajajo, toda bolj pomembne so posebnosti. Cremo catalana odlikuje nepogrešljivi okus limonove lupine, ki ga nepogrešljivo sladi opražena cimetova palčka! Zaradi teh značilnosti je crema catalana večna sladica, ne le v Kataloniji ali Španiji, temveč tudi pri vas doma, ko vam je čebulna omaka z jurčki in polento (s klobaso ali brez) tako uspela, da je po njej potrebno postrugati iz nizke skodele še nekaj sladkega. Zato pa ste jo skuhali že dan prej, kajne!

Že pri jabolčni torti z orehi smo ugotovili, da ne potrebuje vsaka torta praznovanja. Zakaj pa je ne bi spekli kar tako, saj imajo jabolčne torte to dobro lastnost, da ostanejo sočne, torej sveže, več dni?! Toda cela torta vam je vseeno preveč … Vi bi le nekaj majhnega … Tortico, torej! Ima vse, kar imajo velike, le da velike zahtevajo več dela. Obenem pa s to tortico ne dobite le enega recepta, temveč kar tri: obod iz piškotov lahko uporabite za pravo torto, jabolčni kompot je lahko samostojna sladica, prav tako pa tudi nugatov mousse, ki lahko nadomesti klasičnega…

Najprej priporočamo pašto fižol – tukaj. Še najboljše drugi dan, ko je gosto fižolovo juho potrebno le malo razredčiti in pogreti. Če se zraven grejejo tudi testenine, nič hudega, ker bodo bolj mehke kot prvi dan, saj je to enolončnica. Kar pa pomeni, da imate po njej dvoje, dovolj prostora in časa. Prostor je tista luknja, ki začne hitro po juhi kričati, da je še lačna. Čas pa je tisti, ki jo bo zapomnil. Zato smo spekli rižev narastek – ker je stalnica, ki se prileže vsako zimo in po vsaki enolončnici. In zato smo dodali še jabolka in brusnice…

Imate radi sladko? Če se je našel kdo, ki je odgovoril z ne, je le zato, ker se žrtvuje … Vsi imamo radi sladko, a hkrati imamo vsi zaradi sladkega vsaj malo slabe vesti. A ne redi le sladko! Oziroma, nič ne redi, če je prave mere in v pravi kombinaciji. In redi vse, česar pojemo preveč in nepravilno. Redi tisto, kar le poteši. Ne redi tisto, kar le osreči! Zato mora biti na koncu dobrega obeda, da se nam dobra volja spremeni še v srečo, nekaj sladkega. Da bo slaba vest manjša in učinek še bolj srečen, se boste…

Mango je iz južne Azije (Indija, Pakistan, Bangladeš), pasijonka pa iz Južne Amerike. Vsak s svojega konca sveta, a se tako lepo razumeta. Pravi vzor ljubezni med kislostjo in sladkostjo, kjer se popolna različnost popolno dopolnjuje. Zato nadaljujmo v tej smeri, brez izključevanja in s povezovanjem. Ne, to ni politika, to je Šola okusov. Ker je sadje z juga, je s severa zmrzlina … Da nastane, potrebuje mraz, da je za jest, potrebuje toploto (in spremljavo manga v omaki iz pasijonke)!…

Super je, če je obed hitro gotov, vseeno pa nam postreže nekaj novega, drugačnega, posebnega. V Šoli okusov pač nismo za klasiko zrezek-krompir-solata. Tudi, ko se mudi, želimo odkrivati, okušati, uživati. Tako hitro, a ne dolgočasno, kot pri azijski omleti z rakci in pak choijem, na primer. Toda, jed, ki je hitro pripravljena, je hitro tudi pospravljena, in zato ne mine niti ura, ko se že začne odpiranje hladilnika … Ne odpirajte vrečk, bonbonier in čokolad! Raje sami po dobri in hitri glavni jedi naredite še prav takšno sladico – dobro in hitro. Ne, to ni sadni jogurt! Kajti sadni…

Če vam meringin oblat ne bo razpokal med pečenjem, če vam ne bo počil pri odstranjevanju modela – za oboje so možnosti podvojene, saj potrebujete dva -, če vam ju bo uspelo nepoškodovana spraviti na tortni pladenj, spodnjega premazati s smetano in obložiti z malinami, zgornjega povezniti na vrh in potresti s sladkorjem v prahu, in če boste to rahlo-penasto-krhko torto uspeli nato še prerezati brez zrušitve, potem bo iz nje nastala grmada tisti trenutek, ko boste v njeno mikavno rezino zapičili vilice … Toda, nič hudega, karkoli in kadarkoli se zgodi! Ta vetrc ni le mamljivo lepljiv, krhek in…

V slaščičarnah, še posebej francoskih, jih je polno. Zato, ker so tako raznoliko obložene, kar krade poglede in otežuje odločitev. Katero izbrati, če pa so vse tako lepe? Potem jih pa kupimo, kajne, preveč. Zakaj bi jih kupovali, če pa jih je tako preprosto speči?! Zdaj imate recept za krhko testo, ki ga morate le čim večkrat ponoviti. Saj ste z njim dobili le prvi predlog za nadev. Drugega pa boste ustvarili že čisto sami….

Zelenjavne sladice so vse bolj popularne. Zato je ta z avokadom … Pa čeprav avokado sploh ni zelenjava, saj je sadež lovorovca. A uporabljamo ga predvsem kot zelenjavno prilogo slanim jedem, od piščancev do rib, od omak do solat. Vendar je avokado vsestransko uporaben. Tudi zato, ker je sam, brez začimb in spremljave, zelo dolgočasen, medel, brez okusa. Že nekaj kapljic limone, ki jo potrebuje, da ne oksidira, ko ga prerežemo, pa ga oživi in poživi. Rad ima tudi sol, blaži grenkobo, ljudi vse, kar je pekoče. Ni čudno, da ga poznamo že 8.000 let. Toda sladko? Saj ravno zato…

Flameri (ali flummery) je vedno z zdrobom, vse drugo pa so variacije. Eden je tukaj, tudi z rabarbaro, zato je drugi še s kokosom. Po panakotah, pudingih, moussih in kremicah takšen zdrob ni le za dojenčke, temveč za vse, ki jim po dobrem obedu ostane le še malo prostora za sladko. Rabarbara sladkost združi s kislino, zdrobov flameri pa poskrbi za delo – je tako mehak, da ga je potrebno temeljito zgristi….

Panna cotta, ki se je pri nas tako udomačila, da je postala panakota, je kuhana smetana. In pika! S tem želi(mo) povedati, da ni iz vrečke, praškov, trgovine. Noče pa zaradi tega biti dolgočasna, češ, vsako spreminjanje in soustvarjanje je prepovedano. Zato jo lahko ”stanjšamo”, tako da sladko smetano polovično nadomestimo s pinjencem. Škodovalo bo le kalorijam in prav nič okusu. Saj je zraven še kumkvatov ragu, ki poskrbi za potrebno razburljivost, z barvo, sladko-grenko-kislostjo, teksturo, gostoto, lahko tudi toploto. Pa še panakota je tako hitro gotova, da je dalje celo do trgovine.

Limete, kumkvati, bela čokolada, mangov pire, kokosovi kosmiči so sestavine, ki ne sodijo v poglavje ”vedno na zalogi”. Ko k temu dodamo še strjevanje kreme s pomočjo želatine, zgoščevanje omake s pomočjo škroba in pečenje drobljenca v pečici, ostane korajžnih le malo kuharskih junakov. Toda ravno ta recept je dokaz, da se v kuhinji velikokrat prehitro prestrašimo in zaradi tega ponavljamo vedno ene in iste recepte, uporabljamo ene in iste sestavine, poznamo le najbolj osnovne kuharske tehnike. Čisto preprosto je! Vse te ”nenavadne” sestavine se dobijo v vsaki trgovini, vse te ”nove” kuharske postopke je potrebno enkrat preizkusiti, da naredite…

Ste se že kdaj vprašali, zakaj je panakota vedno porcijska? Ali pa, zakaj je sladka smetana vedno bela? Mi smo se. In dobili odgovor v obliki torte, ki hrusta kot tarte, se trese kot panakota in ni sladka, ker je iz čokolade. Seveda pa ne gre le za velikost, obliko, barvo in maline. Gre za to, da so si panakote, odkar so postale pred leti tako popularne, da si jih nobena gostilna ne upa ignorirati, podobne kot pudingi, ki jih tudi nihče več sam ne skuha. In tako so tudi panakote le še iz vrečk, kot tudi sladka smetana ni…

Karamela je ponavadi dodatek. Da posladka tisto, kar je že tako sladko … Zato so karamelne sladice velikokrat pretežke. Toda, klin se s klinom izbija! V tej sladici, namreč, karamela ni le dodatek, temveč je glavna sestavina. Pa sladica sploh ni težka! Hvala, mango. Zato nam tega, kako preprosto je, sploh ni potrebno posebej poudarjati. Le na krokant, ki poskrbi za razburljivost, nikar ne pozabite….