Trije nauki šole okusov v enem receptu: 1. Puding; 2. Domači prijatelj; 3. Rozine. O vseh treh boste spremenili (slabo) mnenje! Puding. Sladica, ki je le še iz vrečke in zato instantna. Zato pudinga ni na nobenem gostilniškem jedilnem listu. Zato ga ”kuhajo” le mame, ki ne znajo kuhati. Toda otroci imajo puding radi. In imeli ga boste tudi vi, ko ga ne boste več delali iz vrečke. Čez pravi puding ga ni! Domači prijatelj. Če ga spečete sami, kajne, je hitro tako trd, da je le za namakanje v belo kavo. Če ga kupite, pa na vrečki piše ”cantuccini”…

Le po imenu je podoben čokoladnemu pudingu, ki ga poznamo (le) iz vrečk, in le po sredici je podoben čokoladnemu kolaču s stopljeno sredico, ki ga poznamo pod različnimi imeni, narastek, soufflé, fondant, lavin kolač, stopljena tortica, moelleux. Sicer pa boste zaradi tega recepta pozabili tako na puding iz vrečke, ki mu je odlika le ta, da je hitro gotov, kot na narastek iz hladilnika, ki mu je odlika le tekoča sredica. Kar je hitro gotovo, je namreč lahko hitro grudasto …, in kar bi naj imelo tekočo sredico, je lahko hitro predolgo v pečici … Torej, zmaga za domač…

Namesto moke so mandlji. Za sočnost je kokos. Za sladkanje pa čokolada. Specite dovolj velik kolač, saj bo jutri boljši, pojutrišnjem pa najboljši. Ker niso instant in iz vrečke, ne poberemo jih s trgovske police in ne šelestijo v celofanu, zanje je potrebno žrtvovati celo popoldne in umazati veliko skled ter posod, je najbolj pomembna lastnost dobrih domačih kolačev, tort in biskvitov, da ostanejo nekaj dni sveži!…

Ste se že kdaj vprašali, zakaj je panakota vedno porcijska? Ali pa, zakaj je sladka smetana vedno bela? Mi smo se. In dobili odgovor v obliki torte, ki hrusta kot tarte, se trese kot panakota in ni sladka, ker je iz čokolade. Seveda pa ne gre le za velikost, obliko, barvo in maline. Gre za to, da so si panakote, odkar so postale pred leti tako popularne, da si jih nobena gostilna ne upa ignorirati, podobne kot pudingi, ki jih tudi nihče več sam ne skuha. In tako so tudi panakote le še iz vrečk, kot tudi sladka smetana ni…

Najboljše sladice niso sladek greh, temveč – grenak … Ne bi bile, namreč, najboljše, če bi bile vsak dan in na vsaki mizi. Zato so panakote, tiramisuji, fondanti, krembruleji in druščina, ki so stalnice dolgočasnih gostilniških jedilnih listov, lahko le dobre. Pa še to, zaradi toliko ponavljanj, kopiranj, bližnjic in vrečk, le redke. Najboljša pa je tista torta, ki jo tašča naredi le enkrat na leto, tista orehova potica, ki je le za božič, in pehtranova, ki je le za veliko noč. Kar je najboljše, je redko. Zato se ga pa veselimo vse leto. Točno takšna, torej enkratna, je kavna…

Končati se mora sladko! Pa čeprav nato nastopi slaba vest, ker so vsi sladki kosi ali preveliki ali pa bi še … Zato imamo v Šoli okusov kolač, ki je takšen kolaček, da lahko vsaj dva! Res je, končati se mora sladko, toda malo, lahko in sočno. Potem je lahko zraven tudi malo ”težke” čokolade, pa ni slabe vesti….

Čokolada na koncu je vedno zagotovilo za uspeh celotnega obeda. Kreme in pene v sladicah so moderne, zato so za učinek zaželene, a ravno zato z njimi ne smemo pretiravati. Doma spečen biskvit je ponos vsake domače pečice, ker pa smo tudi pri tem radi sodobni, je brownie dobra izbira, med drugim tudi zato, ker skoraj ne more spodleteti. Toda najbolj pomembno za sladico je, da ni pretežka! Sladko na koncu scenosleda z več hodi in dejanji mora poživiti, ne pa uspavati. Po sladici vstanemo, ne pa ležemo … Zato, če smo že moderni in sodobni hkrati, so vedno bolj…

Včasih je bila glavna in zato povsod prisotna panakota. Potem jo je premagal tiramisu. Zdaj pa je na vseh jedilnih listih fondant. Razlika je le tam, kjer sredica uspe ostati tekoča. Ker povsod drugje ni! Se že niste naveličali čokoladnih narastkov, ki nikamor ne narastejo? Kaj pa stari in dobri, toplo-hladni, svetlo-temno-čokoladni zamorček v srajčki?! Dosti lažje uspe, vedno je (zunaj) tekoč, vedno naraste, pa še neprimerno lažji je! Ker smo mu dodali še tako osvežilno in prijetno družbo kumkvatov, pa sploh nima konkurence. Vse gostilne vam ga bodo zavidale. P.s. Še boljši bo, če boste kumkvate obrali z lastnega…

Genovski biskvit je osnovna abeceda slaščičarstva. V toliko receptih, tortah in kolačih je toplo stepanje jajc nepogrešljivo, da je že dolgočasno. Spet (t)isti biskvit … Zato je ta torta drugačna, čeprav je tudi iz biskvita. V njej, namreč, ni moke! Seveda pa je še zmeraj potrebno stepati. Brez abecede pač ne gre.

Priznamo! Zadnje čase je veliko zelenjave v Šoli okusov. A zato, priznajte še vi, ne pogrešate mesa, temveč nekaj drugega. Dobra vegetarijanska jed ne oponaša zrezkov, klobas, maščobe in mišic, saj nadokus in zadovoljstvo doseže brez pomoči otožnih oči. Se pa po njej prileže še nekaj. Nekaj sladkega in sveže spečenega, nekaj, da zadiši, da pojemo še toplo in da ostane še za hladno. Pa da z njim ni preveč dela, seveda. Brownie kolač, torej, zelo čokoladen, vedno sočen, brez dolgega čakanja in še daljših navodil. Popoldanski kolač, narezan na dovolj rezin, da je ob kavi, čaju, večerji in ne…

Že če mlečni riž dobi zanimivo sadno spremljavo, vmešano ali pokrito, se dvigne iz otroškega spomina in ohlajen postane čisto prava sladica, vroč pa domača večerja. Če pa gremo še korak dalje in mu spremenimo tudi barvo, postane že nevarno – da za otroke ne bo nič ostalo. Zato ga naredite dovolj, da ne boste brez ostali sami….

Čeprav je mousse, torej je penast, rahel in ves mehek, mousse au chocolat ni ravno primer lahke sladice. Preveč sladke smetane je v njem in potem v pomanjkanju domišljije še na njem. Da ne omenjamo takšnih prekrškarjev, ki si pomagajo celo z želatino. Ne, to ni za Vas! Je pa, ko priskoči na pomoč olivno olje. Seveda, najboljše, zelo sveže, malo manj pikantno in grenko kot za meso, zato pa še bolj dišeče in sadno. Olivno olje in čokolada se imata rada, oba pa ljubi vaniljev kaki, v citrusni omaki z rožmarinom. Zdaj pa (je) lahko!…

Nekje je flan, nekje creme caramel, nekje puding, skupno jim je kuhanje v vodni kopeli (v pečici), zato v to kategorijo sodi tudi bonet, ki je tradicionalna zimska sladica v italijanskem Piemontu, čeprav je tja prišla iz Francije. Obvezne sestavine so zdrobljeni amaretti keksi, kakav in rum, vse drugo pa je stvar navdiha. V Šoli okusov smo dodali bonetu okroglo obliko (namesto klasično pravokotne), okus po kavi, ki se ujema s karamelnim, in osvežilno spremljavo citrusov….

Če smo lososa za kosilo – tukaj – kupili v trgovini, pa tam nismo kupili še pudinga. To bi bilo prelahko. S preveč sladkorja. In s še več dodatki za teksturo, konsistenco, obliko, gladkost, všečnost … Z E-ji, skratka. Ta puding pa je rahel kot mousse in gladek kot puding, pa še hrusta (z vrha) in popacka (s čokolado). Bi kdo kavo? Ni potrebno, je že v njem. Naredite ga dovolj, da bo jutri še boljši!…

Sladko, po možnosti čokoladno, a ne preveč redilno. Tega ni! Pozabi! Pazi se drugje, ko pa potrebuješ čokoladno dozo, je najboljša ta, ki gre direktno v žilo … Edino, kar lahko pri tem narediš, je, da izpustiš moko. In gre tudi brez sladke smetane na vrhu. Čokolada – ne varčuj, temveč uporabi najboljšo – je sladka in grenka, karamela je sladka in slana, kolač pa je hrustljav in mehek. Dovolj divjih kombinacij, ki pravilno združene ustvarijo potešitev, ki se ji sicer skušamo ves čas upirati, a bi bil že čas, da priznamo – od tega smo odvisni!…