Katere gostilne bodo še odprte v Evropski gastronomski regiji 2021?

Piše: Uroš Mencinger

Ni čudno, da je, čeprav se je ”teden rezervacij” zaključil že pred petimi dnevi, in smo, torej, zdaj že sredi jesenskega Tedna restavracij, še vedno vsak dan toliko (dva do tri tisoč!) novih rezervacij. Vsak si pač želi čim boljši – zadnji obrok!

Jelen in sliva

Virus vedno bolj grozi in zaradi tega nam njegovi vladni izganjalci vedno bolj grozijo. Bo šlo še do konca Tedna restavracij ali pa bodo gostilne zaprli že prej, danes, jutri …? Šolstvo bo šlo na daljavo, gostinstvo pa na dostavo. Bo zaradi tega, ker bomo hrano naročali kot oblačila, več prostih covid-postelj?

Nekaj je potrebno ukreniti, vsaj tukaj smo si v razdeljeni Sloveniji, najbrž, edini. A kaj? Po spomladanski karanteni smo se vsi strinjali, da še ene ustavitve Zemlje in življenja ne bomo več preživeli. Zdaj pa nas ”rešuje” že peti PKP paket. Kako ga bomo plačali, če bomo zaprti?

Slovenija bo prihodnje leto Evropska gastronomska regija. A najbrž ne z virusom. Torej se ga je potrebno že zdaj znebiti. Tako, da med vsemi dejavnostmi po dolgem in počez udarimo prav po gostinstvu, oziroma še najbolj po najboljšem, kakovostnem, vrhunskem delu tega gostinstva?! Katere gostilne bodo sploh še odprte v Evropski gastronomski regiji 2021?

Vem, da tisti, ki so v prvih bojnih vrstah borbe proti covidu nimajo časa rezervirati restavracij za obisk. Ne nazadnje prejšnja leta, ko ni bilo virusa, za to tudi niso imeli potrebe. A preden sprejmejo odločitev o zaprtju, bi bilo vseeno zelo dobro, da bi tudi oni šli na poslednji obrok.

Govedina in hren

Ko bodo brokoli potopili v tolminca in ga ovili z mandlji, nato z žlice polizali polento z jurčki in hruško ter chefov pozdrav na daljavo sklenili s kislim zeljem, hrustljavim pujsom in kuhanim kruhom, bodo morda doumeli, da se ukrepov ne da sprejemati tako, da se vse zmeče v isti koš. Ko bodo za mizo med samimi domačimi dobili za predjed dimljeno jelenovo stegno s fermentiranimi slivami, za glavno pa srce plečeta iz podlopatičnega dela goveda z jajčnega žara s hrenom, kostnim mozgom in praženim krompirjem, bodo morda dojeli, da vse gostilne niso bifeji ob trgovskih centrih, kafiči z nočnim programom, diskoteke na skrivnih mestih, domače zabave, ko so starši v službi … In ko bodo za sladico še kruh in marmelado, toda iz ajde in z orehi, s kokicami, sladoledom in rjavim maslom, pa bodo morda tudi videli, da si za Teden restavracij gostje nadenejo najlepšo masko, da pridejo točno ob uri, za katero so rezervirali in jim je gostilna rezervacijo potrdila, da sedejo za največjo mizo, da si pred jedjo roke skrbno umijejo, da se med jedjo ne pljuvajo in da po jedi ne posedijo še za šankom. Zato bodo morda spoznali, da bi bilo lahko vse leto tako kot je le dva tedna, saj je tako v gostilnah pred virusom bolj varno kot doma (z dostavo).

Ravno Teden restavracij, ki pravkar poteka, je najboljši dokaz, da vsak ukrep, ki se skuha, ni enako dober za vse.

Kruh in marmelada

Pravzaprav bi morali narediti ravno obratno. Dejansko bi morali namesto zapreti – odpreti. Teden restavracij se ne sme končati v nedeljo, temveč se mora v ponedeljek nadaljevati. Ukrepati je potrebno tako, da bo v gostilnah vse leto kot je le za Teden restavracij!

Torej:

• v Tednu restavracij ne morejo sodelovati vse gostilne in restavracije; sodelujejo lahko samo najboljše;
• za Teden restavracij morajo gostje rezervirati; to pomeni, da morajo najprej poiskati, prebrati, izbrati; na Teden restavracij so naročeni kot k zdravniku;
• na Tednu restavracij vsi sedijo; Teden restavracij ni za šankom, v bifeju, kafiču, disku, na hauzbalu;
• za Teden restavracij se ne ve le, koliko se plača, temveč se ve, kdo pije, je in plača;
• na Teden restavracij se pripravi, gostje z masko, gostinci pa z meniji;
• Teden restavracij je organizirano obiskovanje gostiln; to ni stihija, gneča, množica, zabava.

Najlažje je vse zapreti. Najtežje pa bo ravno najboljše med zaprtimi ponovno odpreti.