Poziv chefom, v imenu gostov TR: povejte nam svojo zgodbo! Toda ne s pravljicami, temveč z jedmi. Naj meniji TR pripovedujejo, kaj, kakšni in od kod ste, kaj znate in spoštujete, kaj so vaše prednosti, v čem ste najboljši in zakaj naj izberemo prav – vas!

 

Piše: Uroš Mencinger

Teden restavracij, najbolj množična slovenska kulinarična akcija, ki je v desetih letih prerasla v kulinarično gibanje, bo v letu 2022 pripovedovala zgodbe … A te zgodbe ne bo pripovedovalo 106 sodelujočih restavracij, temveč sto tisoč njihovih gostov!

Moja zgodba je rdeča nit letošnjega Tedna restavracij. Pripovedoval jo bo pomladni Teden restavracij, ki je pred vrati, saj se začne 25. marca in bo trajal do 3. aprila, skuhali pa jo bodo chefinje in chefi 106 sodelujočih restavracij. Svoje zgodbe bodo predstavili v TR menijih v najmanj treh dejanjih (hodih), s čim manj nepotrebnih besed in s čim več potrebnih okusov in užitkov. Moja zgodba bo z jedmi, okusi, gostoljubjem in TR doživetjem predstavila vsako restavracijo in gostilno posebej, kaj, kakšna in od kod je, kaj zna in spoštuje, kaj so njene prednosti in posebnosti, v čem je najboljša in zakaj naj gostje izberemo ravno njo. To je zgodba, ki jo želimo pojesti, da se je bomo še dolgo spominjali in o njej pripovedovali drugim!

Ker veliko gostilnam manjka prav to, je ”moja zgodba” poudarek Tedna restavracij v letu 2022.

 

Zakaj potrebujemo takšne zgodbe?

Gostilna Murko, pozdrav1

Gostilna Murko, pozdrav

Takšnih gostiln, ki ponujajo vse, a nič dobro, je preveč, da bi v njih izgubljali čas z iskanjem srčkov kakovosti, ki jih ni. Kjer so znani po pohanih kurah, si ne naročamo jastogov … Kjer ni zgodbe, je šušmarjenje, drobljenje brez cilja in smisla. Srčki, ki so vstopnica v Teden restavracij in gostom zagotavljajo kakovost ter doživetje, imajo zato jasno izraženo, kaj ponujajo, oziroma za kaj so se specializirali.

Zato je zgodba tudi eden od pomembnih kriterijev, s katerimi ocenjujemo za Izbor okusov, iskalnik najboljših slovenskih gostiln, na vivi.si, ki ga uporabljamo tudi za izbor restavracij, ki sodelujejo v Tednu restavracij.

Vse restavracije, ki sodelujejo v Tednu restavracij, druži kakovost. A to ne pomeni, da so vse enake. Morajo se razlikovati, saj jim prav različnost daje prepoznavnost in posebnost. To je njihova zgodba! Zato želimo, da nam jo spomladi in jeseni 2022 predstavijo, toda ne z besedami (in pravljicami), temveč z jedmi. In ker je vsak poudarek Tedna restavracij tudi obveza za naprej, bo ”pripovedovanje” zgodb – oblikovanje prepoznavnosti in posebnosti – postalo stalnica, ne le v Tednu restavracij, temveč v naših najboljših gostilnah in restavracijah vsak dan in vedno!

Na ta način so postali stalnica in kriterij kakovosti tudi poudarki Tedna restavracij iz prejšnjih let. Od 2015 je nujnost, da restavracije v svojih jedeh in menijih povezujejo lokalnost sestavin in ustvarjalnost chefov. Od leta 2016, da jedi niso le dobre, temveč tudi lepe. Od 2017, da so restavracije in chefi pri svojem delu prijazni do narave. Leta 2018 je postal pozdrav iz kuhinje obvezni uvodni del menija TR, to pa je hkrati tudi pomenilo, da morajo chefinje in chefi tako pozdravljati svoje goste vse leto. Leta 2019 smo v TR poudarili pomen vinske spremljave menijem. Od leta 2020 povezujemo tradicijo in sodobnost. Da ni bila Slovenija le leta 2021 Evropska gastronomska regija, bodo gostinci in gostje dokazovali v prihodnjih letih, in ne le v času Tedna restavracij.

 

Kaj je gostinska zgodba?

Dvor Jezeršek, pozdrav3

Dvor Jezeršek, pozdrav

Konec prejšnjega stoletja se je Slovenija začela kulinarično prebujati. In nekateri najboljši chefi so takrat svoje jedi opremili z zgodbicami. To je bilo po svoje nujno in dobro, saj so začeli ponujati nekaj, kar še nismo poznali. Zato je bil to tudi čas kulinaričnega prebujanja za goste. Chefi nam s pripovedkami niso le popestrili opisovanja novih jedi, sestavin, tehnik, trendov, temveč so nas z njimi tudi izobraževali.

Kmalu pa je bilo zgodbic preveč. Niso jih, namreč, pripovedovali več le najboljši, temveč so zgodbice in pravljice kot ”nujni” del gostinske modnosti posvojili tudi chefi, ki so sicer znali govoriti, a niso (še) znali kuhati. Pravljic brez vsebine (in nauka) pa nočejo poslušati niti otroci, kaj šele odrasli. Zato zgodbice niso zgodbe, ki jih bo pripovedoval letošnji Teden restavracij!

Zgodbo mora ”povedati” gostilna, s tem, kaj in kako iskreno dela, ne pa natakar ali chef, s tem, kako spretno govori. Kajti, le če ima svojo, prepoznavno, posebno, drugačno, avtorsko zgodbo gostilna, jo lahko imajo tudi (chefove) jedi. Ponudba pripoveduje zgodbo, ”govorec” pri mizi pa jo lahko le prenaša.

Zgodba ni marketing! Zgodba ni tisto, kar govoriš, temveč tisto, kar delaš. Govorijo pa potem drugi. Tvoji zadovoljni gostje. Od ust do ust!

Čeprav je pomembno, kaj vidimo, pa tudi, da slišimo, kaj jemo, je vseeno zgodba potrebna v ustih, oziroma na jeziku, če želimo, da nam bo ostala v glavi. Kaj ti pomaga, da je vse sicer zelo fino, lepo, zanimivo, da hrska in hrusta, a čez pol ure se kljub naprezanju, tako polnega želodca kot praznih možganov, ne moreš več spomniti, kaj si sploh jedel?!

Pravljice morajo biti vedno nove, saj starim ne verjamemo več … Prave gostinske zgodbe pa ne smejo biti ves čas nove, saj gostje nismo poskusni kunci … Točno, zgodbe so zato, da se ponavljajo. Zgodba je prepoznavnost, ki jo želimo doživeti. O njej se govori. Zato, ker so nam jo tako dobro – skuhali! 

Pri najboljših (na svetu) gostje ne stojijo v vrsti zato, da bo vsak dan drugače, temveč, da bo točno tako tudi takrat, ko bo njim uspelo dobiti prostor. Ko je objavljena ocena na vivi.si, se sledilci podajo na pot zato, ker hočejo točno to in tako tudi oni. Na Tednu restavracij gostilne in restavracije niso polne (le) zato, ker je poceni, temveč zato, ker gostje v Tednu restavracij dobijo možnost, da okusijo (preverijo) zgodbo, zaradi katere se bodo vrnili, ko ne bo Tedna restavracij in ne bo tako poceni.

 

Kaj je chefovska zgodba?

Hiša Linhart, pozdravi6

Hiša Linhart, pozdrav št. 3; račja terina

Gostinci, chefi, ne pripovedujte, temveč prepustite pripoved svojim gostom. Kajti mi jo bomo pripovedovali od ust do ust. Toda le, če nam jo boste vi najprej okusno skuhali! Goste zanima, namreč, le eno: zakaj naj obiščemo ravno vas?! Zato na tako preprosto vprašanje ne potrebujemo leporečenja in pravljic, temveč odkrit in iskren odgovor = vaš okus!

Bila je le postrv, toda kot svaljek spretno zvita, a kot fast food ocvrta, toda vsa dišeča, sveža, voljna in tako drugačna od vsega tega. Saj glavno je bilo pravzaprav naokrog, cel biotop, z ribnikom, ploščatimi kamni, cvetočimi lokvanji, roječim mrčesom, zeleno obalo, življenjem, barvami, vonjavami, z vsem, skratka, kar ima postrv rada. Zato ni bilo le lepo, spretno in chefovsko, temveč je bilo tudi dobro, ker ni bilo le zloženo, strukturirano in tehnično izdelano, temveč se je vse to ujemalo, dopolnjevalo, skladalo. Bila je postrv z zgodbo!

Tako kot je bila nekje drugje, v čisto drugačni gostilni, le pečenka, ki niti noža ne bi potrebovala, če ne bi bili preveč fini. Pa je vseeno toliko povedala, da se je še zdaj spominjamo.

Prevečkrat pa je vse, le zgodbe ni. Oziroma je veliko besed, opisov, tehnik, idej, obljub, poveličevanja, hvaljenja, hvalisanja, opevanja, z eno besedo važenja. In zaradi tega je vedno več besed potrebnih za vedno manj zgodb. Pa s tem ne ciljamo na volilno leto, temveč ostajamo na tej strani, t.j. pri hrani!

Vsaka (dobra) gostilna mora imeti zgodbo! Ne le to, vsaka dobra jed ima zgodbo! Čim manj besed je zanjo potrebnih, tem boljša je. Le v tem in s tem okus postane – nadokus.

Zdaj v teh modernih časih, ko je vse na fotografijah in je bolj pomembno, da imajo jedi všečke in čivke kot pa okus, so jedi vse ”boljše”, toda z vedno manj prave vsebine. Kaj je hotel kuhar povedati? In kaj je povedal? Ne tisto, kar občutimo le tisti trenutek in tudi ne tisto, kar ostane le takoj po plačilu. Res dobro je šele, če se še jutri tega spomnimo!

Zato so domače, preproste, vsakdanje gostilne vedno v prednosti. Zato so takšne gostilne tudi najbolj polne in zato imajo njihove jedi največ navijačev. Zato, ker imajo zgodbo!

Te zgodbe si v teh gostilnah, namreč, ni potrebno izmišljati, zlagati in pesniti. Ker to so jedi iz naših lastnih zgodb, naših spominov, našega otroštva, naših genov, iz receptov, spisanih po družinskem spominu. Ker tukaj ne iščemo novih zgodb, temveč čim bolj stare, ker novega niti ne poznamo, ali pa nam ga sploh ne znajo pripraviti.

Zato imajo chefinje in chefi, od katerih pričakujemo izvirnost, ustvarjalnost in srčke, težje delo. A zato smo za uspeh njihovega dela pripravljeni stati v vrsti. Zato se rezervacije za Teden restavracij odprejo 14. marca in takrat bo spet gneča …

Če smo zgodba v preprostih, domačih, vsakodnevnih gostilnah kar mi, vsi, od gostilničarja do gostov, od kužkov do muh, od prtov do slik, od prihoda do odhoda in vrnitve, saj v teh zgodbah želimo le dobro jesti, piti in se imeti fajn, pa to ni Teden restavracij.

V Tednu restavracij, ki je najbolj okusen teden leta, zato traja deset dni in se vsako leto dvakrat ponovi, nočemo vsakodnevnih, temveč posebne zgodbe! V Tednu restavracij enostavno želimo več od tega, kar že poznamo.

Gostinci, chefinje in chefi, ne pripovedujte pravljic, pripovedk in zgodbic, temveč skuhajte, postrezite, nalijte, pogostite nas tako, da bomo vašo zgodbo od ust do ust pripovedovali – mi! In da se bomo vrnili, tudi ko ne bo – Teden restavracij. Naj bo vaša zgodba – moja zgodba!

 

TR pasica Uli 2

Partnerji Tedna restavracij 2022

Zakaj SRČKI

Kako na Teden restavracij?

VIVI ZA VAS
Šola okusov, Izbor okusov, Teden restavracij

Tags: , , , , , , ,