Flambirano v ponedeljek (3): Skromnost in ostanki namesto voščila

Voščiva: Violeta & Uroš Mencinger

Čeprav je življenje ravno danes dobilo novo zalogo dni, to ni voščilo in zato mu ni ime 2024 … Kako naj si voščimo vse lepo in srečno, če pa je toliko ljudi na tem lepem svetu nesrečnih? Kako naj veseljačimo, ker je pred nami celo novo leto, če pa je za nami toliko žalosti in grozot? Kako naj si želimo le zdravo, če pa so tudi med poki teh petard bombe in rakete ubile toliko otrok? Kako smo lahko ob vsem tem mirni, če pa je namesto glasnih voščil in obljub potreben le mir?!

Zato nama ne preostane drugega, kot da prav na prvi ponedeljek novega leta flambirava skromno in le – ostanke! Saj tudi vam ne preostane drugega, kot da se zdaj, ko je poslavljanja in proslavljanja konec, lotite vsega tega, kar vam je ostalo v – hladilniku. Za ostanke gre!

Kajti, koliko miru nam je ob vseh teh vojnah in grozodejstvih še ostalo? Koliko planeta nam je ob vsem tem uničevanju in onesnaževanju še ostalo? Koliko časa bomo še živeli tako, kot da za nami ni več nikogar, le pokop?

Če tudi Vi ne najdete odgovora na ta vprašanja, potem tudi vam ne preostane drugega, kot da ste v novem letu skromni … Vsi so vam voščili že srečno, zdravo, veselo, uspešno in celo okusno, zato vam Šola okusov vošči le, kar vam ni še nihče: veliko ostankov v 2024!

Ne gre le za odpadke, pa čeprav bomo ravno z njimi ubili ta planet. Ne gre le za ohranjanje tega planeta, pa čeprav na to v današnjem svetu vojn in grozot prisegajo vsi. Ne gre le za lakoto v tem sitem svetu, pa čeprav se je število lačnih tudi danes, ko so kesoni tako polni škatel novoletnih daril, še povečalo. Ne gre le za varčevanje, pa čeprav smo vse na tem svetu že potrošili in porušili. Ne, gre prav za tiste ostanke, ki so od včeraj ostali tako na najini kot tudi na vaši mizi! Kaj bo z njimi?

Če ni bilo dobro, bodo odpadki … Ker pa je, seveda, bilo dobro, naj se ne ponovi šele čez leto dni! Zato je tako pomembno, kaj in kako jemo. Kajti, ko je dobro, naj čim več (tudi) ostane. Ostanki so, namreč, (lahko) še boljši od originala.

Zato, kuhajte! Zato kuhajte dobro! In zato skuhajte toliko, da bo še ostalo. Naj bo to vaš prispevek temu, kar je na tem svetu in temu planetu še ostalo.

Ker kuhamo (in naročamo) le še fast food, pogrevamo le še škatle, vrečke in konzerve. Zaradi tega je le še več odpadkov, več lačnih, več nesrečnih in več bolnih.

Zato vam skromno želiva veliko ostankov, saj boste morali zanje sicer veliko skuhati, a zato vam ne bo potrebno tako pogosto kuhati. Čim boljši je original, tem večje so možnosti za ostanke. Ker ostanki so hitro pripravljeni, a ravno zato niso fast food!

Ko kuhamo, ker moramo, kuhamo hitro in slabo. Ko kuhamo, ker želimo dobro jesti, pa skuhamo toliko, da še ostane. Ker potem je (lahko) še boljše!

Tako kot danes, kajne. Ko je bilo tako hitro pogreto, kar je ostalo še od lani.

P.s. Ostanki niso za v skrinjo in se ne zamrzujejo kot sarme. Ostanki so pečenka, v kateri uživajte vse leto! Če nama verjamete, poglejte spodaj (Ostanki brasata) in poiščite še veliko drugih idej in navdiha v Šoli okusov.